Ljubi Me bolj in bolj. Bodi v ljubezni do Mene iskren. Poskusi služiti drugim z ljubeznijo. Meher Baba
31. oktobra (1937, op. prev.) je bilo glede Babinega zdravja, ki je bilo v tem obdobju daleč stran od dobrega, s strani zahodnjakov postavljeno vprašanje: »Zakaj Učitelj zboli in mora uporabiti zdravila?«
Baba je odgovoril: »Zahod se od Vzhoda razlikuje v idealu popolnosti. Zahod verjame, da posedovanje in uporaba psihičnih moči naznanjata popolnost. Jogi se lahko na razne načine poigrava z uporabo psihičnih moči. Lahko se vzdrži od hrane, spanja, po volji zapusti telo, preneha dihati itn. Preprost, human, dober človek, ki dela nesebično za druge, je s stališča duhovnega ocenjevanja veliko boljši in stoji višje kot mnogi jogiji s vsemi svojimi močmi prikazovanja čudežev, ki niso nič drugega kot sleparije brez vsakršne duhovne vrednosti; saj karkoli jogi počne, počne to za svoj lastni jaz in torej ni nesebičen. Eno iluzijo premaga z ustvarjanjem nove iluzije, kar se bistveno razlikuje od učenja in dela Popolnega Učitelja.
Popolni Učitelj, ki mora nase prevzeti bremena sveta, mora – da bi jih prevzel – neizogibno imeti telesne reakcije in posledično trpeti kot navadno človeško bitje.
Krišna, Mohamed in Jezus so bili popolni. S tem, ko so se uklonili zakonu vzroka in posledice, so ta zakon uvedli in bili hkrati nesebično in voljno njegov podanik. Toda kljub lastnemu podjarmljanju temu zakonu, so bili iznad njega. V trenutku bi se lahko bili pozdravili ali osvobodili od vzroka in posledice. Popolni Učitelji vpijejo dvojni učinek univerzalne iluzije tako, da popeljejo človeštvo iz iluzije skozi osvobajanje ljudstva od vezanosti na vzrok in posledico.
Popolni Učitelj v svojem resničnem bivanju sprejme nase dvojnost, da bi jo sublimiral.
Ramakrišna je imel raka, ki bi ga lahko v enem samem trenutku ozdravil z uporabo Svojih neskončnih moči. Jezus je na križu večkrat padel v nezavest, čemur bi se lahko izognil, a je bilo to nujna predstavitev v dobro človeštvu.
Baba se ni vzdrževal od rib, jajc in mesa zaradi Svoje dobrobiti, ampak da bi ustvaril in vtisnil človeštvu zgled, ki bo kasneje, ko bo spregovoril, postal utrjeno pravilo.«
Kitty Davy, Love Alone Prevails. str. 215
torek, 15. december 2009
torek, 1. december 2009
SEDEM MEHER BABINIH SPOROČIL
Spodaj sem prepisala Meher Babinih sedem sporočil, ki jih diktiral v Bombayu januarja 1957 in naročil, da jih prevedejo v pet jezikov ter razstavijo v Meherabadu v času sahavas-a.
(omenjeno je objavljeno v Lord Meher, knjiga 15, str. 5262)
1. Ne jezi se na nič, razen na svoje slabosti. Ne sovraži nič, razen svoj pohotni jaz. Bodi pohlepen za posedovanjem vse več bogastva strpnosti in pravičnosti. Naj bo tvoja skušnjava kako me zapeljati s svojo ljubeznijo, da bi lahko prejel mojo milost. Bori se proti svojim željam in v tebi bo zmagalo Božansko.
2. Prava sreča se skriva v osrečevanju drugih. Prava želja je tista, ki te vodi v to, da postaneš popoln, zato da bi lahko druge napravil popolne. Pravi namen je tisti, ki stremi k temu, da drugi postanejo Bog, potem ko Božansko najprej dosežeš sam.
3. Resnično živeti pomeni umreti za Boga. Živi manj za sebe in bolj za druge. Človek mora umreti za lasten jaz, da bi lahko živel v vseh drugih. Tisti, ki umre za Boga, živi večno.
4. Ljubi druge kot bi ljubil samega sebe in vse, kar je tvoje. Srečo imajo tisti, katerih ljubezen je na preizkušnji v nesreči. Ljubezen zahteva, da se ljubimec žrtvuje za Ljubljenega.
5. Ne išči, da bi posedoval karkoli, temveč da bi predal vse. Služi drugim z razumevanjem, da v njih služiš meni. Popolnoma se predaj moji volji in moja volja bo tvoja. Naj nič ne omaja tvojo vero vame in osvobodil se boš vseh svojih vezi.
6. Ne želi si nič razen biti brez želja. Ne upaj na nič, razen na to, da se dvigneš nad vse upe. Ne zahtevaj nič in imel boš vse.
7. Čas tega sahavas-a je čas mojega ponižanja.
(omenjeno je objavljeno v Lord Meher, knjiga 15, str. 5262)
1. Ne jezi se na nič, razen na svoje slabosti. Ne sovraži nič, razen svoj pohotni jaz. Bodi pohlepen za posedovanjem vse več bogastva strpnosti in pravičnosti. Naj bo tvoja skušnjava kako me zapeljati s svojo ljubeznijo, da bi lahko prejel mojo milost. Bori se proti svojim željam in v tebi bo zmagalo Božansko.
2. Prava sreča se skriva v osrečevanju drugih. Prava želja je tista, ki te vodi v to, da postaneš popoln, zato da bi lahko druge napravil popolne. Pravi namen je tisti, ki stremi k temu, da drugi postanejo Bog, potem ko Božansko najprej dosežeš sam.
3. Resnično živeti pomeni umreti za Boga. Živi manj za sebe in bolj za druge. Človek mora umreti za lasten jaz, da bi lahko živel v vseh drugih. Tisti, ki umre za Boga, živi večno.
4. Ljubi druge kot bi ljubil samega sebe in vse, kar je tvoje. Srečo imajo tisti, katerih ljubezen je na preizkušnji v nesreči. Ljubezen zahteva, da se ljubimec žrtvuje za Ljubljenega.
5. Ne išči, da bi posedoval karkoli, temveč da bi predal vse. Služi drugim z razumevanjem, da v njih služiš meni. Popolnoma se predaj moji volji in moja volja bo tvoja. Naj nič ne omaja tvojo vero vame in osvobodil se boš vseh svojih vezi.
6. Ne želi si nič razen biti brez želja. Ne upaj na nič, razen na to, da se dvigneš nad vse upe. Ne zahtevaj nič in imel boš vse.
7. Čas tega sahavas-a je čas mojega ponižanja.
ponedeljek, 19. oktober 2009
BOG GOVORI – VEČNO, SKOZI TIŠINO
Meher Baba ne potrebuje besed, da bi segel v srca Svojih ljubljencev. To ilustrira manjši dogodek, ki se je pripetil na letališču v Rimu, ko je Baba leta 1956 obiskal Zahod.
Ko sta Baba in Eruch hodila čez letališče, se jima je približal moški, ki ga je pritegnil Babin žareč obraz, in vprašal Erucha, če On (Baba) razume romunsko. Eruch je dejal: »Ne,« a v tem trenutku se je Baba, ki je hodil nekaj korakov pred njim, obrnil in gestikuliral: »Ne govorim romunsko, a vem, kaj je v tvojem srcu in moj odgovor bo dosegel tvoje srce!«
GLIMPSES OF THE GOD-MAN, Bal Natu, Vol V, p.126 Copyright 1987 AMBPPCT
26. decembra 1955 je Meher Baba razdelil nekaj izvodov svoje knjige Bog Govori. Mehera in Mani sta dobili podpisani izvod.
Kumar, ki je v tem času živel z mandaliji v Satari, se je spraševal, zakaj so vse babine knjige izšle v angleškem jeziku. »Zakaj ne bi izdali nekaj v hindujščini, za Indijce?« je vprašal.
Baba je odgovoril: »Tokrat sem prišel še posebej za zahodnjake. Če ustaviš neizobraženega Indijca na ulici z vprašanjem: »Kje je Bog?«, bo s sklenjenimi rokami, ponižno odgovoril: »Ne vem,« toda V svojem srcu on ve; pozna ta občutek, v sebi nosi to spoštovanje kako ljubiti Boga. Na zahodu pa ljudje le sledijo duhovnikom, gredo v cerkve, se priklanjajo pred oltarjem – a ne vedo, kako ljubiti Boga. To se bodo naučili. Ne vedo, kako se približati Bogu; ta odnos z Njim ne obstaja.«
MEHERA-MEHER A Divine Romance, vol.III, p.145Copyright 2003 by David Fenster
Molčečnost, ki se je držim zadnjih enaintrideset let, nima namena, da bi zastrla mojo Resnico, temveč da bi jo razodela. Ko ostvariš Resnico kot pravo bistvo svojega obstoja, si osvobojen vsega strahu, nemoči in vsa tekmovalnost ter spori se razkrijejo kot nepomembni, saj prepoznaš sebe kot nerazdružljivo enega z vsem, kar je živo.
Človeštvu, ki se s težavo prebija, se spotika in opoteka, pravim: »Imejte zaupanje.« Obrnite se k Bogu v popolni predanosti in sprejmite božansko ljubezen. Vsi enako ste del enega nedeljivega božanskega življenja. Niti enega atoma ni, ki ne bi vibriral to božansko življenje.
Nikomur ni treba obupovati. Tako največji grešniki kot največji svetniki imajo isto zanesljivo božansko zagotovilo. – Meher Baba
LIFE AT ITS BEST, pp. 62-63Copyright 1957 Sufism Reoriented, Inc.
Vsak posameznik živi v visokem nebotičniku svojega lastnega bitja, ki je zbirka sanskar milijonov preteklih življenj. Meher Baba pusti nebotičnik, da stoji tak, kot je, a vstopi v njegove temelje kot termit in jih razgradi, da postane celotna osnova votla. Potem se umakne. Ko pride pravi trenutek, gre čez celotno strukturo, ki se v sekundi sesuje v delce. Noben drug napor ne pomaga. On to naredi. Posadi seme in kasneje sledi samodejen rezultat. - Adi K. Irani
JUST TO LOVE HIM, p. 102, Copyright 1985 AMBPPCT
Zunanja tišina pomaga doseči notranjo Tišino, in le v notranji Tišini lahko najdeš Babo – v globoki notranji Tišini. Jaz nisem nikoli tiho. Jaz večno govorim. Glas, ki se sliši globoko v duši, je Moj glas – glas inspiracije, intuicije, vodenja. Govorim skozi tiste, ki so za ta glas dovzetni. - Meher Baba
LOVE ALONE PREVAILS, pp. 166-167, 179, Kitty Davy, Copyright 1981 AMBPPCT
Ko sta Baba in Eruch hodila čez letališče, se jima je približal moški, ki ga je pritegnil Babin žareč obraz, in vprašal Erucha, če On (Baba) razume romunsko. Eruch je dejal: »Ne,« a v tem trenutku se je Baba, ki je hodil nekaj korakov pred njim, obrnil in gestikuliral: »Ne govorim romunsko, a vem, kaj je v tvojem srcu in moj odgovor bo dosegel tvoje srce!«
GLIMPSES OF THE GOD-MAN, Bal Natu, Vol V, p.126 Copyright 1987 AMBPPCT
26. decembra 1955 je Meher Baba razdelil nekaj izvodov svoje knjige Bog Govori. Mehera in Mani sta dobili podpisani izvod.
Kumar, ki je v tem času živel z mandaliji v Satari, se je spraševal, zakaj so vse babine knjige izšle v angleškem jeziku. »Zakaj ne bi izdali nekaj v hindujščini, za Indijce?« je vprašal.
Baba je odgovoril: »Tokrat sem prišel še posebej za zahodnjake. Če ustaviš neizobraženega Indijca na ulici z vprašanjem: »Kje je Bog?«, bo s sklenjenimi rokami, ponižno odgovoril: »Ne vem,« toda V svojem srcu on ve; pozna ta občutek, v sebi nosi to spoštovanje kako ljubiti Boga. Na zahodu pa ljudje le sledijo duhovnikom, gredo v cerkve, se priklanjajo pred oltarjem – a ne vedo, kako ljubiti Boga. To se bodo naučili. Ne vedo, kako se približati Bogu; ta odnos z Njim ne obstaja.«
MEHERA-MEHER A Divine Romance, vol.III, p.145Copyright 2003 by David Fenster
Molčečnost, ki se je držim zadnjih enaintrideset let, nima namena, da bi zastrla mojo Resnico, temveč da bi jo razodela. Ko ostvariš Resnico kot pravo bistvo svojega obstoja, si osvobojen vsega strahu, nemoči in vsa tekmovalnost ter spori se razkrijejo kot nepomembni, saj prepoznaš sebe kot nerazdružljivo enega z vsem, kar je živo.
Človeštvu, ki se s težavo prebija, se spotika in opoteka, pravim: »Imejte zaupanje.« Obrnite se k Bogu v popolni predanosti in sprejmite božansko ljubezen. Vsi enako ste del enega nedeljivega božanskega življenja. Niti enega atoma ni, ki ne bi vibriral to božansko življenje.
Nikomur ni treba obupovati. Tako največji grešniki kot največji svetniki imajo isto zanesljivo božansko zagotovilo. – Meher Baba
LIFE AT ITS BEST, pp. 62-63Copyright 1957 Sufism Reoriented, Inc.
Vsak posameznik živi v visokem nebotičniku svojega lastnega bitja, ki je zbirka sanskar milijonov preteklih življenj. Meher Baba pusti nebotičnik, da stoji tak, kot je, a vstopi v njegove temelje kot termit in jih razgradi, da postane celotna osnova votla. Potem se umakne. Ko pride pravi trenutek, gre čez celotno strukturo, ki se v sekundi sesuje v delce. Noben drug napor ne pomaga. On to naredi. Posadi seme in kasneje sledi samodejen rezultat. - Adi K. Irani
JUST TO LOVE HIM, p. 102, Copyright 1985 AMBPPCT
Zunanja tišina pomaga doseči notranjo Tišino, in le v notranji Tišini lahko najdeš Babo – v globoki notranji Tišini. Jaz nisem nikoli tiho. Jaz večno govorim. Glas, ki se sliši globoko v duši, je Moj glas – glas inspiracije, intuicije, vodenja. Govorim skozi tiste, ki so za ta glas dovzetni. - Meher Baba
LOVE ALONE PREVAILS, pp. 166-167, 179, Kitty Davy, Copyright 1981 AMBPPCT
petek, 2. oktober 2009
JAZ VEŽE, PA ČE JE DOBER ALI SLAB
Ena od pomankljivosti široko razširjene novodobne duhovnosti, ki me moti, je prav ukvarjanje z jazom. Kaj je narobe, če te učitelji, knjige učijo razne modrosti, kako živeti, kaj in kako biti, kaj čutiti, čemu se izogibati, čemu dati prednost ...
Velikokrat sem o tem razmišljala, preden sem jasen odgovor dobila pri Meher Babi. Ko govori o sanskarah in njihovem pomenu, jasno pove, da le Popolni učitelj pozna um posameznika in natančno ve, kaj je zanj dobro, da bi se znebil starih sanskar in ne bi ustvarjal novih. Veliko je povedal o nastanku in bistvu sanskar in zapise o Njegovih besedah so v različnih knjigah, najbolj izčrpno pa v knjigah Besede (Discourses) in Bog govori (God Speaks). Tam lahko najdete resnično znanje o tem, zakaj človek ne more enostavno spoznati resnice o sebi. Vzrok leži v sanskarah.
Spodaj je nekaj povzetkov Njegovih besed o sanskarah.
Baba je pripomnil, da ima vsake osebe svoje navade zaradi njihovih sanskar.»Tudi pomežik tvojega očesa, ali najmanjši pomik tvojih prstov je zaradi porabe sanskar. Karkoli narediš, je navijanje in odvijanje verige sanskar.«
GROWING UP WITH GOD, str.356, Sheela Kalchuri Fenster, Copyright 2009 by David and Sheela Fenster
Kaj so pravzaprav sanskare? Dobesedni pomen je »impresija« (vtis). »Sanskara« se imenuje katerokoli vtis, ki ga um dobi; in te sanskare se morajo nato ponovno potrošiti in izkusiti. Vse tvoje delovanje in želje so oblikovane po teh vtisih.
S kamero, naprimer, posnameš različne vtise za določeno gibanje in to gibanje oblikuje toliko različnih vtisov. Ko na filmu vidiš eno gibanje, veš, koliko posnetkov je treba, da bi se napravil tak film. To so, naj tako imenujemo, »sanskare«. Te so vtisnjene v um. Tako bo, seveda, vsako dejanje, vsaka misel, vsaka želja imela svoj vtis.
Dobra dejanja, dobre želje in dobre misli bodo imele dobre sanskare. Slaba dejanja, slabe želje in slabe misli bodo imele slabe sanskare. Toda oboje – tako dobro kot slabo – veže, kajti oboje mora biti doživeto; oboje se mora potrošiti. Zato je samemu posamezniku nemogoče znebiti se sanskar, saj ga veže, karkoli naredi. Lahko misliš najbolj vzvišene misli – pa te vežejo. Prav tako vežejo usmiljenje, sočutje, krepost, hvaležnost – vse te pomagajo vezati: »Jaz sem usmiljen,« »Jaz sem hvaležen,« »Jaz se postim,« »Jaz hočem Združitev z Bogom.« Vse te misli vežejo, kako torej pobegniti iz teh vezanosti?
Nekaj vidiš, in to slučajno videnje veže. Naredilo bo svoj vtis v umu. Popraskaš se po glavi – in to prav tako veže. Duša mora iti skozi neštete faze iluzije, saj je dvojnost osnovana na sanskarah. Iščeš Vzvišeno. Pravzaprav si ti to Vzvišeno, a si zamotan v iluziji. Kako lahko pobegneš?
Vse veže, vse daje občutek za »jaz«. Vse, za kar si prizadevaš, prav tako veže; in zato vsakdo, bodisi reven ali bogat, zdrav ali bolan, grešnik, svetnik ali filozof, pozna trenutke depresije in žalosti zaradi duše, ki je obrememnjena s tovorom impresij ... Kako lahko pobegneš izpod tega tovora?
Edina željnost, edino hrepenenje, ki veže za svobodo je Ljubezen. Ljubimec hoče Združitev, toda v tej Združitvi »jaz« postane šibek in namesto da bi vezal, namesto da bi oviral, pomaga osvoboditi.
LOVE ALONE PREVAILS, pp. 188-189, Kitty DavyCopyright 1981 AMBPPCT
Velikokrat sem o tem razmišljala, preden sem jasen odgovor dobila pri Meher Babi. Ko govori o sanskarah in njihovem pomenu, jasno pove, da le Popolni učitelj pozna um posameznika in natančno ve, kaj je zanj dobro, da bi se znebil starih sanskar in ne bi ustvarjal novih. Veliko je povedal o nastanku in bistvu sanskar in zapise o Njegovih besedah so v različnih knjigah, najbolj izčrpno pa v knjigah Besede (Discourses) in Bog govori (God Speaks). Tam lahko najdete resnično znanje o tem, zakaj človek ne more enostavno spoznati resnice o sebi. Vzrok leži v sanskarah.
Spodaj je nekaj povzetkov Njegovih besed o sanskarah.
Baba je pripomnil, da ima vsake osebe svoje navade zaradi njihovih sanskar.»Tudi pomežik tvojega očesa, ali najmanjši pomik tvojih prstov je zaradi porabe sanskar. Karkoli narediš, je navijanje in odvijanje verige sanskar.«
GROWING UP WITH GOD, str.356, Sheela Kalchuri Fenster, Copyright 2009 by David and Sheela Fenster
Kaj so pravzaprav sanskare? Dobesedni pomen je »impresija« (vtis). »Sanskara« se imenuje katerokoli vtis, ki ga um dobi; in te sanskare se morajo nato ponovno potrošiti in izkusiti. Vse tvoje delovanje in želje so oblikovane po teh vtisih.
S kamero, naprimer, posnameš različne vtise za določeno gibanje in to gibanje oblikuje toliko različnih vtisov. Ko na filmu vidiš eno gibanje, veš, koliko posnetkov je treba, da bi se napravil tak film. To so, naj tako imenujemo, »sanskare«. Te so vtisnjene v um. Tako bo, seveda, vsako dejanje, vsaka misel, vsaka želja imela svoj vtis.
Dobra dejanja, dobre želje in dobre misli bodo imele dobre sanskare. Slaba dejanja, slabe želje in slabe misli bodo imele slabe sanskare. Toda oboje – tako dobro kot slabo – veže, kajti oboje mora biti doživeto; oboje se mora potrošiti. Zato je samemu posamezniku nemogoče znebiti se sanskar, saj ga veže, karkoli naredi. Lahko misliš najbolj vzvišene misli – pa te vežejo. Prav tako vežejo usmiljenje, sočutje, krepost, hvaležnost – vse te pomagajo vezati: »Jaz sem usmiljen,« »Jaz sem hvaležen,« »Jaz se postim,« »Jaz hočem Združitev z Bogom.« Vse te misli vežejo, kako torej pobegniti iz teh vezanosti?
Nekaj vidiš, in to slučajno videnje veže. Naredilo bo svoj vtis v umu. Popraskaš se po glavi – in to prav tako veže. Duša mora iti skozi neštete faze iluzije, saj je dvojnost osnovana na sanskarah. Iščeš Vzvišeno. Pravzaprav si ti to Vzvišeno, a si zamotan v iluziji. Kako lahko pobegneš?
Vse veže, vse daje občutek za »jaz«. Vse, za kar si prizadevaš, prav tako veže; in zato vsakdo, bodisi reven ali bogat, zdrav ali bolan, grešnik, svetnik ali filozof, pozna trenutke depresije in žalosti zaradi duše, ki je obrememnjena s tovorom impresij ... Kako lahko pobegneš izpod tega tovora?
Edina željnost, edino hrepenenje, ki veže za svobodo je Ljubezen. Ljubimec hoče Združitev, toda v tej Združitvi »jaz« postane šibek in namesto da bi vezal, namesto da bi oviral, pomaga osvoboditi.
LOVE ALONE PREVAILS, pp. 188-189, Kitty DavyCopyright 1981 AMBPPCT
sreda, 16. september 2009
MOLITEV
Kaj je pravzaprav molitev: slavitev ali pogovor z Bogom? Meditacija? Prošnja? Zahvala? Če se obrnem k Njemu z iskreno namero in odprtim srcem, je vsaka misel molitev – tako jo doživljam sama.
Meher Baba je rekel, da sliši srca vseh. Vedno znova je ljudi pozival, naj prosijo za ljubezen:
Meher Baba je rekel, da sliši srca vseh. Vedno znova je ljudi pozival, naj prosijo za ljubezen:
»Morda ti bom dal mnogo, mnogo več kot pričakuješ, ali pa morda nič – a ta nič se lahko izkaže, da je vse. Zatorej pravim: pridi z odprtim srcem, da bi sprejel veliko ali nič od Božanskega Ljubimca. Pridi in sprejmi – ne toliko iz Mojih besed, kot iz Moje Tišine.«
Včasih pa je prav to najtežje. Eruch Jessawalla, mandali, ki je živel ob Njem vse življenje in je še dolgo potem, ko je Meher Baba zapustil svoje telo, radodarno delil vse svoje izkušnje z romarji, ki z vsega sveta prihajajo k Babinem Samadhiju, je povedal tako:
Včasih pa je prav to najtežje. Eruch Jessawalla, mandali, ki je živel ob Njem vse življenje in je še dolgo potem, ko je Meher Baba zapustil svoje telo, radodarno delil vse svoje izkušnje z romarji, ki z vsega sveta prihajajo k Babinem Samadhiju, je povedal tako:
»Četudi ne moremo iskreno hrepeneti po ljubezni, lahko hrepenimo po hrepenenju po ljubezni. Toliko nam je vedno dosegljivo. Če so naše molitve za ljubezen neiskrene in mehanske, lahko vsaj molimo, da bi postali bolj iskreni v svoji molitvi. Če ne moremo teči k Bogu, lahko vsaj hodimo; in če ne moremo hoditi, se lahko plazimo. In če se ne moremo niti plaziti, lahko molimo za sposobnost, da bi se nekega dne lahko plazili. In morda bomo presenečeno odkrili, da niti plazenje ni potrebno, kajti Bog Osebno je prišel do nas in nas nosi na Svojem hrbtu.«
Toliko o molitvi kot prošnji, ki jo ljudje morda najbolj poznamo. A Meher Baba se je jasno izrazil o tem, kaj je resnična molitev:
"Če moliš z motivom, da drugemu napraviš nekaj dobrega, lahko tvoja molitev zares prinese dobro obema. Nekateri ljudje molijo za duhovno dobrobit tistih, ki so jim naredili nekaj slabega. Tudi tu pomagajo njihovi duhovnosti. Toda vse molitve z motivom so daleč od idela molitve, ki je brez motiva. V celotni duhovni panorami univerzuma ni nič bolj sublimnega kot spontana molitev. Izlije se iz človeškega srca, napolnjenega z radostjo priznanja. Je lasten izraz osvobojenega duha brez pobude motiva. V svoji najvišji obliki, molilec ne pusti prostora za iluzorno dvovladje ljubimca in ljubljenega. To je vrnitev v svoje lastno bitje. "
Odlomek iz Beams from Meher Baba on the Spiritual Panorama; Meher Baba, str. 74-76. Copyright 1958 Sufism Reoriented, Inc.
Odlomek iz Beams from Meher Baba on the Spiritual Panorama; Meher Baba, str. 74-76. Copyright 1958 Sufism Reoriented, Inc.
Meher Baba je narekoval tri najpomembnejše molitve, ki so jih molili mandaliji. Tudi sam je v njih sodeloval. Ko so ga vprašali, zakaj On – Bog – sodeluje v molitvah, je rekel:
»Kdorkoli bo molil te molitve potem, ko bom zapustil svoje telo, bo dobil pomoč prav zato, ker v njih zdaj sodelujem. In ko nekdo ponavlja te molitve, sem jaz tu z njim. Moja prisotnost je tu.«
Te tri molitve so: Mojstrova molitev, Molitev kesanja in Molitev k Ljubljenemu Bogu.
Meher Baba: Mojstrova molitev
O Parvardigar, Ohranjevalec in Zaščitnik Vseh,
Ti si brez Začetka in brez Konca;
nedvojen, onstran primerjav; in nihče Te premeriti ne more.
Ti si brez barve, brez izraza, brez oblike in brez lastnosti.
Ti si neomejen in nedojemljiv, onstran predstav in pojmov; večen in neuničljiv.
Ti si nedeljiv; in videti Te nihče ne more, razen z božanskimi očmi.
Ti si vedno bil, vedno si in vedno boš;
Ti si povsod, Ti si v vsem; in Ti si tudi onstran povsod in onstran vsega.
Ti si na nebu in v globinah. Ti si razodet in nerazodet; na vseh ravneh in onstran njih.
Ti si v treh svetovih in tudi onstran treh svetov.
Ti si nezaznaven in neodvisen.
Ti si Stvarnik, Bog Bogov, Poznavalec vseh umov in src; Ti si Vsemogočni in Vseprisotni.
Ti si Neskončno Znanje, Neskončna Moč in Neskončna Blaženost.
Ti si ocean Znanja, Vsevedni, Neskončno Moder; Poznavalec preteklosti, sedanjosti in prihodnosti; in Ti si Znanje samo.
Ti si Vse-usmiljen in večno dobrohoten.
Ti si Duša duš, Eno z neskončno lastnostmi.
Ti si Trojnost Resnice, Znanja in Blaženosti.
Ti si Izvor Resnice; Ocean Ljubezni.
Ti si Pradavni, Najvišji od Najvišjih; Ti si Prabhu in Parameshwar; Ti si Bog-Onstran in tudi Bog Onstran Onostranega; Ti si Parabrahama, Allah, Elahi, Yezdan, Ahuramazda in Ljubljeni Bog. Imenovan si Ezad: Edini, ki je vreden čaščenja.
Meher Baba: Molitev kesanja
Kesamo se, o Bog najbolj usmiljeni; za vse naše grehe;
za vsako lažno, nepravično ali nečisto misel;
za vsako izgovorjeno besedo, ki ne bi smela biti izgovorjena;
za vsako storjeno dejanje, ki ne bi smelo biti storjeno.
Kesamo se za vsako dejanje, besedo in misel, ki jo je navdihnila sebičnost
ter za vsako dejanje, besedo in misel, ki jo je navdihnilo sovraštvo.
Še zlasti se kesamo za vsako pohotno misel in za vsako pohotno dejanje;
za vsako laž; za vsako hinavščino; za vsako obljubo, ki je nismo izpolnili ter za vsako klevetanje in obrekovanje.
Še zlasti se tudi kesamo za vsako dejanje, ki je drugim prineslo pogubo;
za vsako besedo in dejanje, ki je drugim povzročilo bolečino;
in za vsako željo, da bi druge doletelo gorje.
V Tvoji Brezmejni Milosti Te prosimo, da nam odpustiš, O Bog,
za vse te grehe, ki smo jih storili in da nam odpustiš naše stalne neuspehe,
da bi mislili, govorili in delali v skladu s Tvojo Voljo.
Meher Baba: Molitev k Ljubljenemu Bogu
Ljubljeni Bog, pomagaj nam vsem, da bi Te ljubili bolj in bolj,
in bolj in bolj, ter vse bolj,
dokler ne postanemo vredni združitve s Teboj;
in pomagaj nam vsem, da se močno držimo Babinega daamana vse do kraja.
Meher Baba: Mojstrova molitev
O Parvardigar, Ohranjevalec in Zaščitnik Vseh,
Ti si brez Začetka in brez Konca;
nedvojen, onstran primerjav; in nihče Te premeriti ne more.
Ti si brez barve, brez izraza, brez oblike in brez lastnosti.
Ti si neomejen in nedojemljiv, onstran predstav in pojmov; večen in neuničljiv.
Ti si nedeljiv; in videti Te nihče ne more, razen z božanskimi očmi.
Ti si vedno bil, vedno si in vedno boš;
Ti si povsod, Ti si v vsem; in Ti si tudi onstran povsod in onstran vsega.
Ti si na nebu in v globinah. Ti si razodet in nerazodet; na vseh ravneh in onstran njih.
Ti si v treh svetovih in tudi onstran treh svetov.
Ti si nezaznaven in neodvisen.
Ti si Stvarnik, Bog Bogov, Poznavalec vseh umov in src; Ti si Vsemogočni in Vseprisotni.
Ti si Neskončno Znanje, Neskončna Moč in Neskončna Blaženost.
Ti si ocean Znanja, Vsevedni, Neskončno Moder; Poznavalec preteklosti, sedanjosti in prihodnosti; in Ti si Znanje samo.
Ti si Vse-usmiljen in večno dobrohoten.
Ti si Duša duš, Eno z neskončno lastnostmi.
Ti si Trojnost Resnice, Znanja in Blaženosti.
Ti si Izvor Resnice; Ocean Ljubezni.
Ti si Pradavni, Najvišji od Najvišjih; Ti si Prabhu in Parameshwar; Ti si Bog-Onstran in tudi Bog Onstran Onostranega; Ti si Parabrahama, Allah, Elahi, Yezdan, Ahuramazda in Ljubljeni Bog. Imenovan si Ezad: Edini, ki je vreden čaščenja.
Meher Baba: Molitev kesanja
Kesamo se, o Bog najbolj usmiljeni; za vse naše grehe;
za vsako lažno, nepravično ali nečisto misel;
za vsako izgovorjeno besedo, ki ne bi smela biti izgovorjena;
za vsako storjeno dejanje, ki ne bi smelo biti storjeno.
Kesamo se za vsako dejanje, besedo in misel, ki jo je navdihnila sebičnost
ter za vsako dejanje, besedo in misel, ki jo je navdihnilo sovraštvo.
Še zlasti se kesamo za vsako pohotno misel in za vsako pohotno dejanje;
za vsako laž; za vsako hinavščino; za vsako obljubo, ki je nismo izpolnili ter za vsako klevetanje in obrekovanje.
Še zlasti se tudi kesamo za vsako dejanje, ki je drugim prineslo pogubo;
za vsako besedo in dejanje, ki je drugim povzročilo bolečino;
in za vsako željo, da bi druge doletelo gorje.
V Tvoji Brezmejni Milosti Te prosimo, da nam odpustiš, O Bog,
za vse te grehe, ki smo jih storili in da nam odpustiš naše stalne neuspehe,
da bi mislili, govorili in delali v skladu s Tvojo Voljo.
Meher Baba: Molitev k Ljubljenemu Bogu
Ljubljeni Bog, pomagaj nam vsem, da bi Te ljubili bolj in bolj,
in bolj in bolj, ter vse bolj,
dokler ne postanemo vredni združitve s Teboj;
in pomagaj nam vsem, da se močno držimo Babinega daamana vse do kraja.
nedelja, 30. avgust 2009
Meher Babino svarilo o nevarnosti lažnih učiteljev
»Ko enkrat razpreš svoja krila, da bi poletel, leti naravnost kokor labod. Nikar ne prhutaj z veje na vejo kot vrabec, kajti veliko stvari te lahko vznemiri na poti, potovanje pa je dolgo.« Meher Baba
(Citirano v: Kitty Davy, Love Alone Prevails, pp. 713-714)
Babino zadnje svarilo, ki ga je podal julija leta 1968, vsebuje izrecen ukaz za Njegove ljubljence*, ki se tiče zapletanja s takšnimi mojstri:
»V tem kritičnem obdobju avatarske dobe je važno, da se v vsakem trenutku pazite oseb, ki druge zavajajo v vero, da so sami svetniški in pobožni, in ki zatrjujejo, da imajo nadnaravne moči. Ne glede na to, kako pobožna je videti taka oseba, Babin ljubljenec ne sme nikoli mešati takšne pobožnosti z Božanskostjo Avatarja!
Resničen Babin ljubljenec si mora zapomniti ponovljeno svarilo, dano vsem Babinim ljubljencem vedno znova, naj se izogibajo oseb, ki čutijo in trdijo, da so učitelji** in svetniki ter posedujejo moči, ki naj bi pomagale človeškim bitjem. Njegovi ljubljenci in delavci se ne bi smeli nikoli zapletati s takšnimi osebami in posli, ša manj pa s sprevrženimi »pomagalci človeštvu«, ki nimajo nikakršnega spoštovanja ali obzira do Popolnih Učiteljev** in do Avatarja dobe. Pazite se njih, ki izkoriščajo duhovnost, da bi dosegali lastne sebične cilje in varali druge v imenu Sadguruja** in Avatarja.«
Na koncu tega opozorila doda Baba opombo, ki jo je prvotno podal februarja leta 1966:
»Bežite pred mojstri, ki so kot večbarvne električne luči, ki se prižigajo in ugašajo, osvetljujejo temno nebo vašega sveta in vas znova puščajo v temi.«
(Iz intervjuja z Arnavaz N. Dadachanji z Nancy Wall)
------------------------
*Težavo imam s prevajanjem na angleškem govornem področju sprejetega izraza »Baba lover«. Nikakor nisem zadovoljna z besedo »ljubljenec« in sprejemam vse dobre predloge!
**V Babinih knjigah se uporablja beseda Master, Perfect Master in Sadguru. Sadguru je vedantski izraz za Popolnega učitelja (več o tem v knjigi Bog govori), po angleško Perfect Master.
-----------------------
Kaikuhushru Pleaderju, ki je imel navado obiskovati svetnike in Sadhuje (napredne duše), je Baba rekel:
»Ne išči vratarjev in čuvajev. Oprimi se Vrhovnega. Nikoli ne išči njegovih služabnikov. Noben minister ali sekretar ti ne bo pomagal. Kralj je koncu koncev kralj, služabnik pa le služabnik. Ko si se enkrat približal neposredno kralju, ni nobene potrebe, da bi vzdrževal prijateljsko držo z njegovimi služabniki. Tvoje prijateljstvo s kraljem lahko izzove vsako stanje, toda držati bi se moral njega. Tudi če si na robu smrti, nikoli ne izpusti njegove dlani.«
»Vrhovni (Imperator) je popolno znanje. Vsak bi moral v njegovi družbi pozabiti na vse in vsakogar. Vsak bi moral prenehati s prejšnjimi navadami. Moral bi nehati razmišljati o meditaciji ali ponavljanju Božjega imena, ali kakršnikoli drugi obliki oboževanja. Največ kar lahko od takšnih praks dobiš je, da vstopiš v samadhi (trans, izzvan z duhovno meditacijo). Takšne prakse ti nikoli ne bodo pomagale, da posteneš eno z Bogom.«
»Namesto tega bi se moral ukloniti volji Vrhovnega, z eno samo mislijo: »O Bog, kdaj te bom srečal?« To hrepenenje bi moralo biti prisotno štiriindvajset ur na dan. Če je občutenje tega dovolj intenzivno, ga bo Bog prav gotovo izpolnil.«
»Dobro je pomagati ljudem, toda služenje pod vodstvom in po navodilih Popolnega učitelja je najboljše. Služenje novopečenim gurujem in lažnim svetnikom te bo vrglo na dno. Ti hipokriti te bodo pustili, da izvisiš. Če imaš dovolj smole, da najdeš lažnega guruja, te bo sprejel in vzel, da mu služiš. Vendar se te bo kasneje odrekel, to pa bo ohladilo tvoje hrepenenje. Namesto da bi jih izgubil, boš sanskare* nakopičil. Razočaran boš in priskutilo se ti bo.«
»Ti lažni svetniki ti ne morejo dati nič, medtem ko ... Waliji** in Piri s šestega in sedmega nivoja lahko dvignejo tvojo zavest na višji nivo že z enim samim pogledom. Toda to ni stanje Popolnega učitelja, saj te napredne duše niso Popolne. Včasih niti Popolni učitelji ne morejo pomagati tem, ki so ujeti v teh mrežah. Zatorej sprejmi Popolne, nikar si niti ne krajšaj čas z naprednimi dušami petega in šestega nivoja. Zalepi se na Vrhovnega in ne zapuščaj ga pod nobenim pogojem.«
»Jaz sem v vsakomur. Toda če se me oprimeš, boš imel koren vse kreacije v svoji roki. Tako se ti ne bo treba prizadevati za vejami in listi. Če imaš dovolj sreče, da se oprimeš Vrhovnega, ga ne smeš nikoli, nikoli zapustiti.«
»Vse reke tečejo vame. Jaz sem ocean. Prenehaj se ozirati okrog in glej le v ocean. S koncentriranjem name boš tudi sam postal ocean. Gledati v ocean pomeni izvrševati moje želje v vsakem trenutku.«
Meher Baba, 6 September 1929, Bombay, to Kaikhushru Pleader, Lord Meher vol.
4, pp. 1215-1216
-----------------------------------
* sanskara (vedantski termin): impresija, vtis v umu. So razlog, da človek ne spozna takoj resnice o sebi, pač pa se zaveda materialnega sveta. O sanskarah več v Bog govori in Besede
** wali, pir: sanskrtski izraz za duše, ki v involuciji zavesti dospejo na peti oz. šesti nivo zavesti (sedmi je realizacija).
-----------------------------------
Meher Baba je pojasnil ljudem, da so impresije v umu (sanskare) neizbežen produkt razvoja zavesti v procesu evolucije. Ko se duša v prosecu evolucije prvič utelesi kot človek, ima popolnoma zrelo zavest, da bi spoznala resnico. A ker je njena zavest obremenjena z impresijami preteklih življenj, jo te silijo, da se zaveda le iluzije (materialnega sveta). Impresije jo silijo, da jih izrablja (peživlja), s tem pa ustvarja nove in nove ter se tako še naprej zapleta. Šele po ogromnem številu reinkarnacij, ko je posameznik izmučen od potovanj skozi nasprotja, je pripravljen, da odvrne pogled iz iluzije v svojo notranjost. Zdaj se lahko začne involucija zavesti, ki se konča z realizacijo, ko duša spozna, da nikoli ni bila ločena, da je eno z Bogom. Meher Baba pove, da edinole Popoln učitelj (in seveda Avatar) lahko vodi posameznika tako, kot je njegovim sanskaram potrebno, da bi najlažje dosegel osvoboditev. Le na tak način se stare impresije odvijajo, nove pa ne nastajajo.
Zato sem prevedla in združila vse te odlomke iz Meher Babinih sporočil, da bi morda bralcu postalo jasno, zakaj ni vseeno na kakšen način pristopamo k duhovnosti.
Za konec še tale zapis:
ODLAGANJE SANSKAR
Sheela Kalchuri Fenster
Nekoč sem vprašala Babo: »Ko se ti kdo pokloni, odloži vse svoje sanskare k tvojim nogam. Podobno odložijo svoje sanskare tudi, ko pridejo k samadhiju (op.: tu je samadhi mišljen kot grob umrlega) Popolnega učitelja in se poklonijo. Kakšna je razlika, če gredo k samadhiju tistih, ki niso duhovno napredni? Tudi sem odložijo svoje sanskare. K vsakomur lahko gredo – in še vedno odložijo svoje sanskare nanje.«
Baba je odgovoril: »To je res. Če si tam z vso svojo vero, ni pomembno, pa četudi oseba, ki jo obožuješ, sploh ni resnična. Toda če nimaš zares vere, se bodo vse tvoje sanskare vrnile nazaj k tebi in prav nič koristi nimaš od tega. Ob samadhiju Popolnega učitelja pa, ne glede na to, če verjameš vanj ali ne, odložiš vse svoje sanskare, ko se mu pokloniš. Nikoli več se ne vrnejo k tebi.«
GROWING UP WITH GOD, p. 183Copyright 2009 by David and Sheela Fenster
(Citirano v: Kitty Davy, Love Alone Prevails, pp. 713-714)
Babino zadnje svarilo, ki ga je podal julija leta 1968, vsebuje izrecen ukaz za Njegove ljubljence*, ki se tiče zapletanja s takšnimi mojstri:
»V tem kritičnem obdobju avatarske dobe je važno, da se v vsakem trenutku pazite oseb, ki druge zavajajo v vero, da so sami svetniški in pobožni, in ki zatrjujejo, da imajo nadnaravne moči. Ne glede na to, kako pobožna je videti taka oseba, Babin ljubljenec ne sme nikoli mešati takšne pobožnosti z Božanskostjo Avatarja!
Resničen Babin ljubljenec si mora zapomniti ponovljeno svarilo, dano vsem Babinim ljubljencem vedno znova, naj se izogibajo oseb, ki čutijo in trdijo, da so učitelji** in svetniki ter posedujejo moči, ki naj bi pomagale človeškim bitjem. Njegovi ljubljenci in delavci se ne bi smeli nikoli zapletati s takšnimi osebami in posli, ša manj pa s sprevrženimi »pomagalci človeštvu«, ki nimajo nikakršnega spoštovanja ali obzira do Popolnih Učiteljev** in do Avatarja dobe. Pazite se njih, ki izkoriščajo duhovnost, da bi dosegali lastne sebične cilje in varali druge v imenu Sadguruja** in Avatarja.«
Na koncu tega opozorila doda Baba opombo, ki jo je prvotno podal februarja leta 1966:
»Bežite pred mojstri, ki so kot večbarvne električne luči, ki se prižigajo in ugašajo, osvetljujejo temno nebo vašega sveta in vas znova puščajo v temi.«
(Iz intervjuja z Arnavaz N. Dadachanji z Nancy Wall)
------------------------
*Težavo imam s prevajanjem na angleškem govornem področju sprejetega izraza »Baba lover«. Nikakor nisem zadovoljna z besedo »ljubljenec« in sprejemam vse dobre predloge!
**V Babinih knjigah se uporablja beseda Master, Perfect Master in Sadguru. Sadguru je vedantski izraz za Popolnega učitelja (več o tem v knjigi Bog govori), po angleško Perfect Master.
-----------------------
Kaikuhushru Pleaderju, ki je imel navado obiskovati svetnike in Sadhuje (napredne duše), je Baba rekel:
»Ne išči vratarjev in čuvajev. Oprimi se Vrhovnega. Nikoli ne išči njegovih služabnikov. Noben minister ali sekretar ti ne bo pomagal. Kralj je koncu koncev kralj, služabnik pa le služabnik. Ko si se enkrat približal neposredno kralju, ni nobene potrebe, da bi vzdrževal prijateljsko držo z njegovimi služabniki. Tvoje prijateljstvo s kraljem lahko izzove vsako stanje, toda držati bi se moral njega. Tudi če si na robu smrti, nikoli ne izpusti njegove dlani.«
»Vrhovni (Imperator) je popolno znanje. Vsak bi moral v njegovi družbi pozabiti na vse in vsakogar. Vsak bi moral prenehati s prejšnjimi navadami. Moral bi nehati razmišljati o meditaciji ali ponavljanju Božjega imena, ali kakršnikoli drugi obliki oboževanja. Največ kar lahko od takšnih praks dobiš je, da vstopiš v samadhi (trans, izzvan z duhovno meditacijo). Takšne prakse ti nikoli ne bodo pomagale, da posteneš eno z Bogom.«
»Namesto tega bi se moral ukloniti volji Vrhovnega, z eno samo mislijo: »O Bog, kdaj te bom srečal?« To hrepenenje bi moralo biti prisotno štiriindvajset ur na dan. Če je občutenje tega dovolj intenzivno, ga bo Bog prav gotovo izpolnil.«
»Dobro je pomagati ljudem, toda služenje pod vodstvom in po navodilih Popolnega učitelja je najboljše. Služenje novopečenim gurujem in lažnim svetnikom te bo vrglo na dno. Ti hipokriti te bodo pustili, da izvisiš. Če imaš dovolj smole, da najdeš lažnega guruja, te bo sprejel in vzel, da mu služiš. Vendar se te bo kasneje odrekel, to pa bo ohladilo tvoje hrepenenje. Namesto da bi jih izgubil, boš sanskare* nakopičil. Razočaran boš in priskutilo se ti bo.«
»Ti lažni svetniki ti ne morejo dati nič, medtem ko ... Waliji** in Piri s šestega in sedmega nivoja lahko dvignejo tvojo zavest na višji nivo že z enim samim pogledom. Toda to ni stanje Popolnega učitelja, saj te napredne duše niso Popolne. Včasih niti Popolni učitelji ne morejo pomagati tem, ki so ujeti v teh mrežah. Zatorej sprejmi Popolne, nikar si niti ne krajšaj čas z naprednimi dušami petega in šestega nivoja. Zalepi se na Vrhovnega in ne zapuščaj ga pod nobenim pogojem.«
»Jaz sem v vsakomur. Toda če se me oprimeš, boš imel koren vse kreacije v svoji roki. Tako se ti ne bo treba prizadevati za vejami in listi. Če imaš dovolj sreče, da se oprimeš Vrhovnega, ga ne smeš nikoli, nikoli zapustiti.«
»Vse reke tečejo vame. Jaz sem ocean. Prenehaj se ozirati okrog in glej le v ocean. S koncentriranjem name boš tudi sam postal ocean. Gledati v ocean pomeni izvrševati moje želje v vsakem trenutku.«
Meher Baba, 6 September 1929, Bombay, to Kaikhushru Pleader, Lord Meher vol.
4, pp. 1215-1216
-----------------------------------
* sanskara (vedantski termin): impresija, vtis v umu. So razlog, da človek ne spozna takoj resnice o sebi, pač pa se zaveda materialnega sveta. O sanskarah več v Bog govori in Besede
** wali, pir: sanskrtski izraz za duše, ki v involuciji zavesti dospejo na peti oz. šesti nivo zavesti (sedmi je realizacija).
-----------------------------------
Meher Baba je pojasnil ljudem, da so impresije v umu (sanskare) neizbežen produkt razvoja zavesti v procesu evolucije. Ko se duša v prosecu evolucije prvič utelesi kot človek, ima popolnoma zrelo zavest, da bi spoznala resnico. A ker je njena zavest obremenjena z impresijami preteklih življenj, jo te silijo, da se zaveda le iluzije (materialnega sveta). Impresije jo silijo, da jih izrablja (peživlja), s tem pa ustvarja nove in nove ter se tako še naprej zapleta. Šele po ogromnem številu reinkarnacij, ko je posameznik izmučen od potovanj skozi nasprotja, je pripravljen, da odvrne pogled iz iluzije v svojo notranjost. Zdaj se lahko začne involucija zavesti, ki se konča z realizacijo, ko duša spozna, da nikoli ni bila ločena, da je eno z Bogom. Meher Baba pove, da edinole Popoln učitelj (in seveda Avatar) lahko vodi posameznika tako, kot je njegovim sanskaram potrebno, da bi najlažje dosegel osvoboditev. Le na tak način se stare impresije odvijajo, nove pa ne nastajajo.
Zato sem prevedla in združila vse te odlomke iz Meher Babinih sporočil, da bi morda bralcu postalo jasno, zakaj ni vseeno na kakšen način pristopamo k duhovnosti.
Za konec še tale zapis:
ODLAGANJE SANSKAR
Sheela Kalchuri Fenster
Nekoč sem vprašala Babo: »Ko se ti kdo pokloni, odloži vse svoje sanskare k tvojim nogam. Podobno odložijo svoje sanskare tudi, ko pridejo k samadhiju (op.: tu je samadhi mišljen kot grob umrlega) Popolnega učitelja in se poklonijo. Kakšna je razlika, če gredo k samadhiju tistih, ki niso duhovno napredni? Tudi sem odložijo svoje sanskare. K vsakomur lahko gredo – in še vedno odložijo svoje sanskare nanje.«
Baba je odgovoril: »To je res. Če si tam z vso svojo vero, ni pomembno, pa četudi oseba, ki jo obožuješ, sploh ni resnična. Toda če nimaš zares vere, se bodo vse tvoje sanskare vrnile nazaj k tebi in prav nič koristi nimaš od tega. Ob samadhiju Popolnega učitelja pa, ne glede na to, če verjameš vanj ali ne, odložiš vse svoje sanskare, ko se mu pokloniš. Nikoli več se ne vrnejo k tebi.«
GROWING UP WITH GOD, p. 183Copyright 2009 by David and Sheela Fenster
petek, 21. avgust 2009
Ko verjamem, da sem zapuščena, je čas za zaupanje
Kako čutiti božjo prisotnost v težkih obdobjih, ko se zdi, da smo zapuščeni in sami s svojim bremenom, ki je lahko strah, razočaranje, brezup nad življenjem - z enim pojmom: tema življenja? Takrat je na preverjanju zaupanje v Boga – raje uporabim besedo zaupanje, kot vera. Sama ne vem, zakaj. Vero povezujem s skupkom misli, ki se zdijo neovrgljive. Zaupanje pa pojmujem kot stanje duha, s pomočjo katerega se lahko predam, ne glede na okoliščine. Seveda pa je to moje lastno raziskovanje odnosa do vere, ki ni nujno pravilno. Ko izgubim slepilne bergle (ki smo jih ljudje v življenju sposobni izmišljati v neskončnost) in čutim, da padam, je čas za zaupanje. Zaupanje, da padam v objem, ki je večji od največje teme. Je to vera? Ne vem.
Te dni mineva trinajst let, odkar je zapustila svet Mani, Babina sestra, ki je z njim preživela celo življenje. Njena spodnja pripoved pojasnjuje, da tudi Babini mandaliji niso bili imuni na težke trenutke, ter kako so se z njimi soočali.
Ali vidiš?
Mani S. Irani
Babina fotografija z jagnjem me je spomnila na manjši dogodek. Takoj zatem, ko je Baba zapustil svoje telo, je Eruch jasno povedal, da moramo zgolj nadaljevati z delom tako, kot je Baba hotel, da delamo. Eruch je rekel: »Zdaj ni čas, da bi mislili nase. Moramo še naprej ustreči Babi, nadaljevati tako, kot je On želel.« Kar je Eruch rekel, je pomagalo. Vrnilo nam je pravi pogled na stvari.
Kasneje se je toliko vsega zgodilo. Le majhen prostor v naših srcih je bil namenjen našim lastnim občutkom. Toda leta 1969, po Darshanu v Guruprasadu, Poona, ko smo se vrnili v Meherazad, je bilo videti, da imamo prvič priložnost razmišljati o sebi in o svojih občutkih ter obuditi, dovoliti, da se občutki izrazijo v zasebnosti.
Kakšna dva dni po vrnitvi me je Eruch prosil, naj mu prinesem neke papirje, ki mi jih je Baba dal, da jih hranim. Potrdila sem in se vrnila v ženske prostore ter nemudoma pozabila na to. To mi je Eruch rekel zjutraj. Zdaj pa je sonce zahajalo in prižigale so se svetilke, jaz pa sem se nenadoma spomnila na papirje. Hitro sem odprla svojo skrinjo, našla papirje in čeprav je bila vidljivost že slaba, sem odšla na moško stran.
A Erucha ni bilo v sobi. Našla sem ga pred njegovo kočo, kjer si je pri pipi umival obraz. Rekla sem: »Oh, Eruch, tukaj so papirji.« A ni odgovoril. Ko se je umil, si je obrisal obraz z brisačo, ki je visela zunaj. Potrpežljivo sem čakala. Toda namesto da bi se obrnil k svoji sobi, mi je pokazal hrbet in začel korakati proti polju, mimo mangovega drevesa in tako naprej do roba polja.
Bila sem zbegana, toda Eruch je rekel le: »Pridi,« in jaz sem mu sledila. Komajda se je še videlo, bilo je temno, Eruch pa je stopil na rob polja in postavila sem se poleg njega, ko je rekel: »Ali slišiš?« Napela sem ušesa. Vse je bilo tako mirno, da sem z druge strani polja lahko slišala Baa-Baa, Baa-Baa, Baa-Baa, nenehno klicanje ovac, in zvenelo je, kot bi klicale Babino ime. Rekla sem: »Ja, slišim.« Razumela sem, da je nek ovčar čez noč ogradil ovce na našem polju. Včasih to naredijo na kakšnem polju. Napravijo ogrado iz trnovih vej, da bi bile ovce zaščitene.
Eruch je rekel: »Ali vidiš?« Napela sem oči in ker so bile nekatere ovce bele in so se nemirno premikale, sem jih lahko videla.
Rekla sem: »Ja, vidim ovce.«
On pa je rekel: »Ne, na levi. Ali vidiš na levi?« Na levi ni bilo ničesar. Bilo je precej temno, toda ko sem še naprej zrla, sem nedaleč stran od ovčje staje opazila temnejšo obliko, ki je bila videti kot velika skala. Po glavi so mi zdrvele misli. Kako je lahko velika skala sredi polja? Ne, ni bila skala. Končno sem spoznala, da je človek. Bil je ovčar, ki je sedel tam, miren kot skala, pokrit z eno tistih doma stkanih odej.
In Eruch je rekel: »Ovce mislijo, da je njihov ovčar zapustil čredo, da ga ni več. Nemirno so, kličejo ga, iščejo ga, medtem ko ovčar sedi tam in nenehno strmi v čredo, jo ščiti, pazi nanjo, jo motri. Tako bo sedel, nepremično, obrnjen k njim, zanje bo skrbel vso dolgo noč. Ne bo se premaknil. In ko se bo zdanilo, bodo ovce opazile, da jih njihov ovčar ni nikoli zapustil. Ves čas je bil z njimi.«
THE TURNING OF THE KEY, pp. 254-256, Bill Le PageCopyright 1993 AMBPPCT
Te dni mineva trinajst let, odkar je zapustila svet Mani, Babina sestra, ki je z njim preživela celo življenje. Njena spodnja pripoved pojasnjuje, da tudi Babini mandaliji niso bili imuni na težke trenutke, ter kako so se z njimi soočali.
Ali vidiš?
Mani S. Irani
Babina fotografija z jagnjem me je spomnila na manjši dogodek. Takoj zatem, ko je Baba zapustil svoje telo, je Eruch jasno povedal, da moramo zgolj nadaljevati z delom tako, kot je Baba hotel, da delamo. Eruch je rekel: »Zdaj ni čas, da bi mislili nase. Moramo še naprej ustreči Babi, nadaljevati tako, kot je On želel.« Kar je Eruch rekel, je pomagalo. Vrnilo nam je pravi pogled na stvari.
Kasneje se je toliko vsega zgodilo. Le majhen prostor v naših srcih je bil namenjen našim lastnim občutkom. Toda leta 1969, po Darshanu v Guruprasadu, Poona, ko smo se vrnili v Meherazad, je bilo videti, da imamo prvič priložnost razmišljati o sebi in o svojih občutkih ter obuditi, dovoliti, da se občutki izrazijo v zasebnosti.
Kakšna dva dni po vrnitvi me je Eruch prosil, naj mu prinesem neke papirje, ki mi jih je Baba dal, da jih hranim. Potrdila sem in se vrnila v ženske prostore ter nemudoma pozabila na to. To mi je Eruch rekel zjutraj. Zdaj pa je sonce zahajalo in prižigale so se svetilke, jaz pa sem se nenadoma spomnila na papirje. Hitro sem odprla svojo skrinjo, našla papirje in čeprav je bila vidljivost že slaba, sem odšla na moško stran.
A Erucha ni bilo v sobi. Našla sem ga pred njegovo kočo, kjer si je pri pipi umival obraz. Rekla sem: »Oh, Eruch, tukaj so papirji.« A ni odgovoril. Ko se je umil, si je obrisal obraz z brisačo, ki je visela zunaj. Potrpežljivo sem čakala. Toda namesto da bi se obrnil k svoji sobi, mi je pokazal hrbet in začel korakati proti polju, mimo mangovega drevesa in tako naprej do roba polja.
Bila sem zbegana, toda Eruch je rekel le: »Pridi,« in jaz sem mu sledila. Komajda se je še videlo, bilo je temno, Eruch pa je stopil na rob polja in postavila sem se poleg njega, ko je rekel: »Ali slišiš?« Napela sem ušesa. Vse je bilo tako mirno, da sem z druge strani polja lahko slišala Baa-Baa, Baa-Baa, Baa-Baa, nenehno klicanje ovac, in zvenelo je, kot bi klicale Babino ime. Rekla sem: »Ja, slišim.« Razumela sem, da je nek ovčar čez noč ogradil ovce na našem polju. Včasih to naredijo na kakšnem polju. Napravijo ogrado iz trnovih vej, da bi bile ovce zaščitene.
Eruch je rekel: »Ali vidiš?« Napela sem oči in ker so bile nekatere ovce bele in so se nemirno premikale, sem jih lahko videla.
Rekla sem: »Ja, vidim ovce.«
On pa je rekel: »Ne, na levi. Ali vidiš na levi?« Na levi ni bilo ničesar. Bilo je precej temno, toda ko sem še naprej zrla, sem nedaleč stran od ovčje staje opazila temnejšo obliko, ki je bila videti kot velika skala. Po glavi so mi zdrvele misli. Kako je lahko velika skala sredi polja? Ne, ni bila skala. Končno sem spoznala, da je človek. Bil je ovčar, ki je sedel tam, miren kot skala, pokrit z eno tistih doma stkanih odej.
In Eruch je rekel: »Ovce mislijo, da je njihov ovčar zapustil čredo, da ga ni več. Nemirno so, kličejo ga, iščejo ga, medtem ko ovčar sedi tam in nenehno strmi v čredo, jo ščiti, pazi nanjo, jo motri. Tako bo sedel, nepremično, obrnjen k njim, zanje bo skrbel vso dolgo noč. Ne bo se premaknil. In ko se bo zdanilo, bodo ovce opazile, da jih njihov ovčar ni nikoli zapustil. Ves čas je bil z njimi.«
THE TURNING OF THE KEY, pp. 254-256, Bill Le PageCopyright 1993 AMBPPCT
sreda, 10. junij 2009
Ne skrbi, konec je srečen!
Čudovite in navdiha polne pripovedi ženskih mandalijev, ki so živele z Meher Babo, niso le skrben zapis o življenju z Njim, temveč tudi zakladnica Njegovih modrosti za vse. Drobtinic, ki vedno znova prevetrijo um in odprejo srce, utrdijo zaupanje in vero Vanj.
Meher Baba je vedno znova ponavljal: »Držite se čvrsto za moj damaan (oblačilo).« Tega se poskušam spominjati tudi takrat, ko moje nebo pokrijejo nevihtni oblaki. A kaj je pravzaprav ta damaan?
Njegovo ime, ki ga tiho ponavljam v sebi. Prošnja, naj mi pomaga, da se umaknem in naredim prostor Njemu. Hvaležnost, le hvaležnost šteje. Kot mi je pred časom lepo napisal prijatelj C.B., Babin ljubimec: »Že pred leti sem se odločil, da nekaj veljajo le molitve hvaležnosti. Bog ve, kaj si želimo in kaj želi On, da dobimo; neprestano opominjati Ga z moledovanjem bi bila žalitev, kot bi imel amnezijo in ne bi vedel najbolje ...«
Biti hvaležen v poglavju svojega življenja, ko doživljamo bolezen, krivico, napor, bolečino, padce vseh vrst – je to sploh možno? Zavedati se v takšnih trenutkih, da ima trpljenje za duhovno pot izreden pomen, kot je vedno govoril Baba ...? Čisto v nasprotju z lahkotno konzumersko njuejdž filozofijo, ki nas hoče prepričati, da je naša z rojstvom pridobljena pravica biti srečen in v željah izpolnjen. Baba pravi, da moramo na življenski daljici preživeti vsa nasprotja, da bi se znebili vezanosti nanje. In na tej poti pomaga. če se držiš za njegov Damaan. Konec pa je, seveda, srečen.
Si predstavljaš Vrhovnega, ki bi podal eno samo Božjo zapoved: Ne skrbi, bodi srečen!? Moja naljubša zapoved – in najtežja prav tako!
Mani, Babina rojstna sestra, ki je ob njem preživela dobesedno celo življenje, je napisala spodnjo zgodbo.
Srečen konec – Mani Irani
Baba nam pravi naj ne skrbimo, tudi ko nas zagrne preveč stvari, ko se borimo in trpimo. On ve, da smo ob Njegovih stopalih čili in zdravi. Ne pravi nam, naj ne skrbimo, tako kot bi to povedal zdravnik svojemu pacientu. To ni nasvet. Ko je Baba kaj rekel, je bilo to z avtoriteto najvišjega znanja, znanja o vsem. Ko torej pravi, ne skrbi, bodi srečen, On ve, da ni razlogov za skrbi.
Ko sem na primer brala Babi knjigo (in se je Baba, vsevedni, obnašal kot nevedni, saj je igro igral vrhunsko) – ko sem torej brala knjigo, me je ponavadi zaustavil na zelo nevarnem, kritičnem trenutku – kjer je Pauline visela čez rob skalnega previsa ali kaj takega, in mi nismo vedeli, če jo bo vlak povozil ali ne – in naročil nam je, naj ne preverjamo, kaj se bo zgodilo ... naj ne listamo naprej, da bi to odkrili. Baba bi me vprašal; »Misliš, da bo srečen konec?« In jaz bi odgovorila: »Toda Baba, saj ne smemo pogledati, torej bomo videli jutri.«
Ampak Baba je imel vedno rad srečne zaključke. In to zato, ker ima Njegova zgodba, zgodba o Njegovem stvarstvu, srečen konec. Mi le potujemo skozi različna poglavja. A nekdo, ki je prebral knjigo in pozna njen konec, lahko z vso veljavo pove: »Ne skrbi, ne skrbi,« medtem ko si sredi groznega poglavja. Zato vedno, ko greš skozi nekaj, kar se zdi težko, tako zelo neprijetno – ne skrbi, spomni se, da je to le poglavje ... naslednje bo mogoče drugačno. Ko pride konec, se zgodba zaključi. Zato bi prav tako lahko uživali v zgodbi, medtem ko smo v njej.
THE DIVINE HUMANITY OF MEHER BABA, Vol. 2, pp. 183-184Copyright 1999 AMBPPCT
Meher Baba je vedno znova ponavljal: »Držite se čvrsto za moj damaan (oblačilo).« Tega se poskušam spominjati tudi takrat, ko moje nebo pokrijejo nevihtni oblaki. A kaj je pravzaprav ta damaan?
Njegovo ime, ki ga tiho ponavljam v sebi. Prošnja, naj mi pomaga, da se umaknem in naredim prostor Njemu. Hvaležnost, le hvaležnost šteje. Kot mi je pred časom lepo napisal prijatelj C.B., Babin ljubimec: »Že pred leti sem se odločil, da nekaj veljajo le molitve hvaležnosti. Bog ve, kaj si želimo in kaj želi On, da dobimo; neprestano opominjati Ga z moledovanjem bi bila žalitev, kot bi imel amnezijo in ne bi vedel najbolje ...«
Biti hvaležen v poglavju svojega življenja, ko doživljamo bolezen, krivico, napor, bolečino, padce vseh vrst – je to sploh možno? Zavedati se v takšnih trenutkih, da ima trpljenje za duhovno pot izreden pomen, kot je vedno govoril Baba ...? Čisto v nasprotju z lahkotno konzumersko njuejdž filozofijo, ki nas hoče prepričati, da je naša z rojstvom pridobljena pravica biti srečen in v željah izpolnjen. Baba pravi, da moramo na življenski daljici preživeti vsa nasprotja, da bi se znebili vezanosti nanje. In na tej poti pomaga. če se držiš za njegov Damaan. Konec pa je, seveda, srečen.
Si predstavljaš Vrhovnega, ki bi podal eno samo Božjo zapoved: Ne skrbi, bodi srečen!? Moja naljubša zapoved – in najtežja prav tako!
Mani, Babina rojstna sestra, ki je ob njem preživela dobesedno celo življenje, je napisala spodnjo zgodbo.
Srečen konec – Mani Irani
Baba nam pravi naj ne skrbimo, tudi ko nas zagrne preveč stvari, ko se borimo in trpimo. On ve, da smo ob Njegovih stopalih čili in zdravi. Ne pravi nam, naj ne skrbimo, tako kot bi to povedal zdravnik svojemu pacientu. To ni nasvet. Ko je Baba kaj rekel, je bilo to z avtoriteto najvišjega znanja, znanja o vsem. Ko torej pravi, ne skrbi, bodi srečen, On ve, da ni razlogov za skrbi.
Ko sem na primer brala Babi knjigo (in se je Baba, vsevedni, obnašal kot nevedni, saj je igro igral vrhunsko) – ko sem torej brala knjigo, me je ponavadi zaustavil na zelo nevarnem, kritičnem trenutku – kjer je Pauline visela čez rob skalnega previsa ali kaj takega, in mi nismo vedeli, če jo bo vlak povozil ali ne – in naročil nam je, naj ne preverjamo, kaj se bo zgodilo ... naj ne listamo naprej, da bi to odkrili. Baba bi me vprašal; »Misliš, da bo srečen konec?« In jaz bi odgovorila: »Toda Baba, saj ne smemo pogledati, torej bomo videli jutri.«
Ampak Baba je imel vedno rad srečne zaključke. In to zato, ker ima Njegova zgodba, zgodba o Njegovem stvarstvu, srečen konec. Mi le potujemo skozi različna poglavja. A nekdo, ki je prebral knjigo in pozna njen konec, lahko z vso veljavo pove: »Ne skrbi, ne skrbi,« medtem ko si sredi groznega poglavja. Zato vedno, ko greš skozi nekaj, kar se zdi težko, tako zelo neprijetno – ne skrbi, spomni se, da je to le poglavje ... naslednje bo mogoče drugačno. Ko pride konec, se zgodba zaključi. Zato bi prav tako lahko uživali v zgodbi, medtem ko smo v njej.
THE DIVINE HUMANITY OF MEHER BABA, Vol. 2, pp. 183-184Copyright 1999 AMBPPCT
ponedeljek, 8. junij 2009
Kako ljubiti Boga?
Kako naj bi vedeli, kdaj in kako nas bo okužil virus Ljubezni? Pride in si te vzame, širi se po duhu in ruši obrambne zidove nevednosti, dokler ne začutiš, da si neizpodbitno bolan in da umiraš. Pa čeprav boš živel še tisoč življenj, v svojem bolnem hrepenenju po Njem, ki te je okužil, že čutiš slast končnega predajanja. Meher Baba pravi, da se zares rodimo le enkrat (v iluzijo) in zares umremo le enkrat (dokončno, za iluzijo) – medtem pa preživimo milijone življenj v evoluciji in potem še involuciji zavesti.
Med razmišljanjem, kako Bog ljubi, se mi je porodila ta prispodoba:
Začetnike v Ljubezni treplja po glavi in ščiplje za lička, deli »bonbončke«, dokler jih ne omreži. Že okužene z Njegovo Ljubeznijo počasi pripravi do tega, da razmišljajo o tem, kaj pomeni ljubiti Boga – in v bitkah s svojimi razvadami poskušajo temu slediti. Tistim njegovim najbližjim postavlja najtežje preizkušnje. Do vseh pa je enako, brezpogojno milosten.
Meher Baba pomeni usmiljeni oče.
Obstajajo še tisti, ki jih nikoli ne spusti iz objema – zgolj zato, ker ga tako zelo potrebujejo. Meher Baba je nekoč rekel (nekako teko), da so revni, zavrženi, hudo trpeči ljudje najbližje Bogu. Zakaj? Morda zato, ker jih je svet zapustil in je On vse in edino, za kar se lahko oprimejo.
Kako ljubiti Boga – Meher Baba:
Najbolj praktično je ljubiti Boga tako, da ljubimo svoje bližnje. Če do drugih čutimo enako kot čutimo do svojih najdražjih, ljubimo Boga.
Če zremo vase, namesto da bi iskali napake v drugih, ljubimo Boga.
Če krademo sebi, da bi pomagali drugim, namesto da bi kradli drugim, da bi pomagali sebi, ljubimo Boga.
Če trpimo v tujem trpljenju in smo srečni v tuji sreči, ljubimo Boga.
Če o sebi razmišljamo kot da smo srečnejši od mnogo, mnogo drugih, namesto da se vznemirjamo o lastni nesreči, ljubimo Boga.
Če potrpežljivo in z zadovoljstvom prenašamo svojo usodo in sprejmemo, da je to Njegova volja, ljubimo Boga.
Če razumemo in čutimo, da je najpomembnejše dejanje vdanosti in čaščenja Boga to, da ne ranimo ali prizadanemo nobenega Njegovega bitja, ljubimo Boga.
Da bi ljubili Boga tako, kot Ga je treba ljubiti, moramo živeti za Boga in umreti za Boga, vedoč da je cilj vsega življenja ljubiti Boga in Ga najti kot svojo lastno Bit.
THREE INCREDIBLE WEEKS WITH MEHER BABA, pp. 5-6Malcolm Schloss and Charles Purdom Copyright 1979 AMBPPCT
Med razmišljanjem, kako Bog ljubi, se mi je porodila ta prispodoba:
Začetnike v Ljubezni treplja po glavi in ščiplje za lička, deli »bonbončke«, dokler jih ne omreži. Že okužene z Njegovo Ljubeznijo počasi pripravi do tega, da razmišljajo o tem, kaj pomeni ljubiti Boga – in v bitkah s svojimi razvadami poskušajo temu slediti. Tistim njegovim najbližjim postavlja najtežje preizkušnje. Do vseh pa je enako, brezpogojno milosten.
Meher Baba pomeni usmiljeni oče.
Obstajajo še tisti, ki jih nikoli ne spusti iz objema – zgolj zato, ker ga tako zelo potrebujejo. Meher Baba je nekoč rekel (nekako teko), da so revni, zavrženi, hudo trpeči ljudje najbližje Bogu. Zakaj? Morda zato, ker jih je svet zapustil in je On vse in edino, za kar se lahko oprimejo.
Kako ljubiti Boga – Meher Baba:
Najbolj praktično je ljubiti Boga tako, da ljubimo svoje bližnje. Če do drugih čutimo enako kot čutimo do svojih najdražjih, ljubimo Boga.
Če zremo vase, namesto da bi iskali napake v drugih, ljubimo Boga.
Če krademo sebi, da bi pomagali drugim, namesto da bi kradli drugim, da bi pomagali sebi, ljubimo Boga.
Če trpimo v tujem trpljenju in smo srečni v tuji sreči, ljubimo Boga.
Če o sebi razmišljamo kot da smo srečnejši od mnogo, mnogo drugih, namesto da se vznemirjamo o lastni nesreči, ljubimo Boga.
Če potrpežljivo in z zadovoljstvom prenašamo svojo usodo in sprejmemo, da je to Njegova volja, ljubimo Boga.
Če razumemo in čutimo, da je najpomembnejše dejanje vdanosti in čaščenja Boga to, da ne ranimo ali prizadanemo nobenega Njegovega bitja, ljubimo Boga.
Da bi ljubili Boga tako, kot Ga je treba ljubiti, moramo živeti za Boga in umreti za Boga, vedoč da je cilj vsega življenja ljubiti Boga in Ga najti kot svojo lastno Bit.
THREE INCREDIBLE WEEKS WITH MEHER BABA, pp. 5-6Malcolm Schloss and Charles Purdom Copyright 1979 AMBPPCT
nedelja, 7. junij 2009
Spoznavanja
V čudoviti, drobni knjižici Sve i ništa (The Everything and the Nothing), ki je originalu izšla še v času Babinega življenja in so v njej zapisane Njegove neposredne izjave (»Jaz sem Tisti, ki ga toliko ljudi išče, a tako malo njih me najde«) sem včeraj odprla stran, na kateri je zapis o spoznavanjih. Knjigice že dolgo let nisem brala, zato sem na ta zapis pozabila. Medtem sem večkrat doživela to, o čemer Meher Baba govori. Z nekaterimi »neznanimi« ljudmi se srečamo in odnos se nadaljuje – kot bi ne bili tujci. Nadaljuje se tako, kot bi bila pavza med življenji le kratek počitek, stisk oči, po katerem se osveženi prebudimo in nadaljujemo pogovor z drago osebo tam, kjer smo končali. Ko sem prvič zagledala Babo na fotografiji, se potopila v Njegov tako zelo živ pogled (bolj živ kot je pogled večine nas v živo) sem občutila prav to. Njegov pogled me je božal in mi šepetal: Pozdravljena, ljubljena. Čakal sem nate ...
Besede Meher Babe kot vedno zavibrirajo v zvenu preproste, a globoke resnice:
"Osebe, ki se med seboj še ne poznajo, se praviloma predstavijo in spoznajo ena drugo. Toda spoznavanje ni nujno, ko dve osebi čutita vzajemno ljubezen, ker srce ne potrebuje spoznavanja. Tudi tujca lahko občutita vzajemno bližino, kot bi se poznala od prej. Njihovo čutenje izhaja iz medsebojne povezanosti v preteklih življenjih.
Besede Meher Babe kot vedno zavibrirajo v zvenu preproste, a globoke resnice:
"Osebe, ki se med seboj še ne poznajo, se praviloma predstavijo in spoznajo ena drugo. Toda spoznavanje ni nujno, ko dve osebi čutita vzajemno ljubezen, ker srce ne potrebuje spoznavanja. Tudi tujca lahko občutita vzajemno bližino, kot bi se poznala od prej. Njihovo čutenje izhaja iz medsebojne povezanosti v preteklih življenjih.
Meni se nihče ne mora predstavljati, ker mi nihče ni neznan. Za večino sem jaz tujec in ko se mi ljudje približajo, se mi predstavijo. A pravzaprav so se mi v preteklosti predstavili že velikokrat – saj so se v prejšnjih življenjih neštetokrat spoznavali z mano, pa odhajali, pozabljali name, da bi se spet in spet z mano spoznavali ... Vsa ta predstavljanja so njihova ponovna približavanja meni v današnjem času."
Sve i ništa, str. 43, pravice za prevod Babun, 1994, Beograd
Sve i ništa, str. 43, pravice za prevod Babun, 1994, Beograd
četrtek, 4. junij 2009
Vse izgine v Oceanu Ljubezni – Meher Baba
Eruch Jessawala, eden ob bližnjih Babinih Mandalijev, ki je preživel praktično vse življenje ob Njem, je obiskovalcem Babinega Samadhija (groba) vrsto let pripovedoval čudovite zgodb o življenju ob Njem. Zgodbe so izšle v knjigi That`s how it was. Če si jo kdo od vas zaželi prebrati ... naj se oglasi.
Spodaj zapisano je pripovedoval Eruch Jessawala:
Tolmun moje ljubezni, ki je v tebi
Spomnim se dogodka, ki se je pripetil med Babinim obiskom Amerike leta 1952. Baba je bil v Myrtle Beachu in ena od oseb, ki so prišle, da bi ga videle, je bila ženska, ki je prvič srečala Babo v ZDA leta 1935. Zelo slabo se je počutila, saj je njen način življenja razočaral Babo in mu povzročal trpljenje. Baba ji je zagotovil, da jo ljubi in naj o ničemer več ne skrbi.
A naslednji dan, ko je videla Babo, se je ponovno vznemirila, da je njena slabost povzročila Babi trpljenje. Spet ji je Baba povedal: »Ljubim te,« in nadaljeval z zagotovilom: »Ne skrbi zaradi svojih slabosti. Sčasoma bodo izginile; četudi se še kar vlečejo, jih bo ljubezen nekega dne pogoltnila. Vse izgine v Oceanu Ljubezni. Ker te ljubim, imaš v sebi tolmun ljubezni. Ko se počutiš nesrečna, ko se prepustiš svoji slabosti, se potopi v ta tolmun ljubezni. Osveži se v tolmunu moje ljubezni v sebi. Vedno je tam. Četudi izpiraš svojo slabost v njem vsak dan, bo ostal čist. Ne skrbi, Baba te ljubi in to je vse, kar je resnično važno.«
Baba bi nas tolažil: »Padate, spotikate se, omahujete, toda kako bom lahko treniral svojo neizmerno sočutje, če ne padate? Zapomnite si, ko padate, se moja roka iztegne, da vas spet dvigne.«
Važno je le, da se spominjate Babe. Ne ponavljajte neprestano o svojih slabostih, ne tuhtajte neprestano o svojih neuspehih in polomijah; to ne vodi nikamor. Tisto kar na poti ljubezni šteje, je spominjati se Babe bolj in bolj.
IS THAT SO?, p. 83, ed. Bill Le Page, Copyright 1985 Bill Le Page
Spodaj zapisano je pripovedoval Eruch Jessawala:
Tolmun moje ljubezni, ki je v tebi
Spomnim se dogodka, ki se je pripetil med Babinim obiskom Amerike leta 1952. Baba je bil v Myrtle Beachu in ena od oseb, ki so prišle, da bi ga videle, je bila ženska, ki je prvič srečala Babo v ZDA leta 1935. Zelo slabo se je počutila, saj je njen način življenja razočaral Babo in mu povzročal trpljenje. Baba ji je zagotovil, da jo ljubi in naj o ničemer več ne skrbi.
A naslednji dan, ko je videla Babo, se je ponovno vznemirila, da je njena slabost povzročila Babi trpljenje. Spet ji je Baba povedal: »Ljubim te,« in nadaljeval z zagotovilom: »Ne skrbi zaradi svojih slabosti. Sčasoma bodo izginile; četudi se še kar vlečejo, jih bo ljubezen nekega dne pogoltnila. Vse izgine v Oceanu Ljubezni. Ker te ljubim, imaš v sebi tolmun ljubezni. Ko se počutiš nesrečna, ko se prepustiš svoji slabosti, se potopi v ta tolmun ljubezni. Osveži se v tolmunu moje ljubezni v sebi. Vedno je tam. Četudi izpiraš svojo slabost v njem vsak dan, bo ostal čist. Ne skrbi, Baba te ljubi in to je vse, kar je resnično važno.«
Baba bi nas tolažil: »Padate, spotikate se, omahujete, toda kako bom lahko treniral svojo neizmerno sočutje, če ne padate? Zapomnite si, ko padate, se moja roka iztegne, da vas spet dvigne.«
Važno je le, da se spominjate Babe. Ne ponavljajte neprestano o svojih slabostih, ne tuhtajte neprestano o svojih neuspehih in polomijah; to ne vodi nikamor. Tisto kar na poti ljubezni šteje, je spominjati se Babe bolj in bolj.
IS THAT SO?, p. 83, ed. Bill Le Page, Copyright 1985 Bill Le Page
Prva je intuicija – Meher Baba
Ljudje vse bolj postajamo pozorni na vrednost intuicije. Naše čvekajoče misli, ki brenčijo v glavi, so pogosto ovira za delovanje, s katerim bi bili v skladu sami s sabo in trenutkom. Potem pa se pojavi – na videz od nikoder - to, kar imenujemo glas intuicije, ter nas usmeri, zavede v nekaj, kar sicer ne bi storili. Kaj je pravzaprav intuicija, od kje prihaja, kaj stoji za njo? V SSKJ piše, da je intuicija neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih. Prilagam besede Meher Babe o intuiciji.
»Ko začutiš nekaj kot intuicijo in o tem nimaš nobenih dvomov, potem vedi, da je resnična. Ni treba dajati važnosti mislim dvoma in občasnim čustvom, ki te prešinejo. Če pa čutiš, da se dotakne tvojega srca, ji sledi.
Če prihaja iz uma, potem to ni intuicija. Intuicija pomeni tisto, kar pride iz srca. Na božanski poti je prva intuicija, zatem inspiracija, nato razsvetljenje in končno Realizacija. Če se dotakne tvojega srca, ji sledi. In po Božji volji, od danes naprej boš vedel, da če je intuicija, je vse prav.
Moja ljubezen ti bo pomagala in te vodila, da boš razumel, kaj je prav. Ljubi Babo. Bog hoče odkritosrčno ljubezen. On je vsa odkritosrčnost in hoče odkritosrčno ljubezen. Zato ljubi Babo. Bog ti bo pomagal v tvojem prizadevanju za Resnico.«
LORD MEHER, Vol. 11 & 12, p. 3812, Bhau KalchuriCopyright 1997 AMBPPCT
»Ko začutiš nekaj kot intuicijo in o tem nimaš nobenih dvomov, potem vedi, da je resnična. Ni treba dajati važnosti mislim dvoma in občasnim čustvom, ki te prešinejo. Če pa čutiš, da se dotakne tvojega srca, ji sledi.
Če prihaja iz uma, potem to ni intuicija. Intuicija pomeni tisto, kar pride iz srca. Na božanski poti je prva intuicija, zatem inspiracija, nato razsvetljenje in končno Realizacija. Če se dotakne tvojega srca, ji sledi. In po Božji volji, od danes naprej boš vedel, da če je intuicija, je vse prav.
Moja ljubezen ti bo pomagala in te vodila, da boš razumel, kaj je prav. Ljubi Babo. Bog hoče odkritosrčno ljubezen. On je vsa odkritosrčnost in hoče odkritosrčno ljubezen. Zato ljubi Babo. Bog ti bo pomagal v tvojem prizadevanju za Resnico.«
LORD MEHER, Vol. 11 & 12, p. 3812, Bhau KalchuriCopyright 1997 AMBPPCT
torek, 2. junij 2009
Kaj je Bog? Ljubezen. Neskončna ljubezen.
Meher Baba je bil nekaj dni v Nasiku, kjer 28. maja 1937 zjutraj, pred zajtrkom, odprl razpravo o ljubezni:
"Kaj je ljubezen? Dajati in nikoli prositi. Kaj vodi v takšno ljubezen? Milost. Kaj vodi k milosti? Milosti se ne da poceni kupiti. Zaslužiti se jo da s pripravljenostjo vedno služiti drugim in zavračanjem, da bi ti drugi služili.
Veliko stvari vodi k tej milosti:
drugim želeti dobro ne glede na ceno;
nikoli obrekovati;
vrhunska strpnost;
poskušati ne skrbeti, kar je skoraj nemogoče, a kljub temu poskušati;
misliti bolj na dobre plati drugih in manj o njihovih slabih plateh.
Ko je Kristus dejal: »Ljubite svojega soseda,« ni mislil, da se vanj zaljubite. Če nekaj od zgoraj naštetega upoštevate popolnoma, bo ostalo sledilo. Tedaj se spusti milost. Imej ljubezen; in ko imaš ljubezen, je združenje z Ljubljenim zanesljivo. Ko ljubiš, tedaj daješ. Ko se zaljubiš, si drugega želiš. Ljubi me kakor ti je drago, a ljubi me. Vse je to isto.
Ljubi me. Jaz sem čist, sem izvir čistosti, zato vse slabosti pogoltnem v svojem ognju ljubezni.
Predaj vse svoje grehe, šibkosti, vrline meni – daj jih. Nič nimam proti, četudi se kdo zaljubi vame; jaz lahko to prečistim. Toda če se zaljubiš v kogarkoli drugega, temu ne moreš reči ljubezen.
Ljubezen je čista kot Bog. Daje in nikoli ne vpraša. Da bi se lahko tako ljubilo, je potrebna milost.
Jogiji na Himalaji, ki meditirajo leta, sedijo v samadhiju, s svojimi bliskajočimi očmi in bradami, nimajo takšne ljubezni. Zelo je dragocena. Mati, ki umre za otroka – kar je vrhunsko žrtvovanje – ni ta ljubezen. Heroji umirajo za svojo domovino, a to ni ljubezen.
Ljubezen lahko spoznaš šele, ko jo imaš. Ne moreš jo razumeti teoretično, moraš jo izkusiti.
Majnun je ljubil Leilo. To je bila čista, ne fizična ljubezen, niti intelektualna, pač pa duhovna ljubezen. Leilo je videl v vsakomur in v vsemu. Nikoli ni razmišljal o jedi, pijači, spanju, ne da bi mislil na njo. Ves čas je želel, da bi bila srečna. Z zadovoljstvom bi jo videl poročeno z drugim, če bi vedel, da jo to osrečuje. Končno ga je to vodilo k meni. Ko ljubiš, ni nobene misli o sebi, le o Ljubljenem, neprestano, vsak trenutek.
Četudi bi se trudil, ti ne bi uspelo imeti takšno ljubezen. Zanjo je potrebna milost. A poskušanje vodi k milosti.
Kaj je Bog? Ljubezen. Neskončna ljubezen."
Odlomek iz Lord Meher, Bhau Kalchuri, Vol. 6, str. 2184-2185.
"Kaj je ljubezen? Dajati in nikoli prositi. Kaj vodi v takšno ljubezen? Milost. Kaj vodi k milosti? Milosti se ne da poceni kupiti. Zaslužiti se jo da s pripravljenostjo vedno služiti drugim in zavračanjem, da bi ti drugi služili.
Veliko stvari vodi k tej milosti:
drugim želeti dobro ne glede na ceno;
nikoli obrekovati;
vrhunska strpnost;
poskušati ne skrbeti, kar je skoraj nemogoče, a kljub temu poskušati;
misliti bolj na dobre plati drugih in manj o njihovih slabih plateh.
Ko je Kristus dejal: »Ljubite svojega soseda,« ni mislil, da se vanj zaljubite. Če nekaj od zgoraj naštetega upoštevate popolnoma, bo ostalo sledilo. Tedaj se spusti milost. Imej ljubezen; in ko imaš ljubezen, je združenje z Ljubljenim zanesljivo. Ko ljubiš, tedaj daješ. Ko se zaljubiš, si drugega želiš. Ljubi me kakor ti je drago, a ljubi me. Vse je to isto.
Ljubi me. Jaz sem čist, sem izvir čistosti, zato vse slabosti pogoltnem v svojem ognju ljubezni.
Predaj vse svoje grehe, šibkosti, vrline meni – daj jih. Nič nimam proti, četudi se kdo zaljubi vame; jaz lahko to prečistim. Toda če se zaljubiš v kogarkoli drugega, temu ne moreš reči ljubezen.
Ljubezen je čista kot Bog. Daje in nikoli ne vpraša. Da bi se lahko tako ljubilo, je potrebna milost.
Jogiji na Himalaji, ki meditirajo leta, sedijo v samadhiju, s svojimi bliskajočimi očmi in bradami, nimajo takšne ljubezni. Zelo je dragocena. Mati, ki umre za otroka – kar je vrhunsko žrtvovanje – ni ta ljubezen. Heroji umirajo za svojo domovino, a to ni ljubezen.
Ljubezen lahko spoznaš šele, ko jo imaš. Ne moreš jo razumeti teoretično, moraš jo izkusiti.
Majnun je ljubil Leilo. To je bila čista, ne fizična ljubezen, niti intelektualna, pač pa duhovna ljubezen. Leilo je videl v vsakomur in v vsemu. Nikoli ni razmišljal o jedi, pijači, spanju, ne da bi mislil na njo. Ves čas je želel, da bi bila srečna. Z zadovoljstvom bi jo videl poročeno z drugim, če bi vedel, da jo to osrečuje. Končno ga je to vodilo k meni. Ko ljubiš, ni nobene misli o sebi, le o Ljubljenem, neprestano, vsak trenutek.
Četudi bi se trudil, ti ne bi uspelo imeti takšno ljubezen. Zanjo je potrebna milost. A poskušanje vodi k milosti.
Kaj je Bog? Ljubezen. Neskončna ljubezen."
Odlomek iz Lord Meher, Bhau Kalchuri, Vol. 6, str. 2184-2185.
petek, 15. maj 2009
NE SKRBI, BODI SREČEN
Avtor znanega reka: Ne skrbi, bodi srečen, je Meher Baba. Ljudem, ki so prišli k njemu, je pogosto rekel: Ne skrbi, pomagal ti bom, ali Ne skrbi, imaš moj blagoslov.
"Ne skrbi. Skrbi se kopičijo in rastejo v silo ter postanejo navada še dolgo zatem, ko je izginil prvotni razlog zanje. Ko si bil mlad, se je zgodilo to in to; jokal si, bil žalosten in začel si skrbeti. Po petdesetih letih še vedno skrbiš, čeprav se je čas, ko se je skrb v tebi začela, že davno iztekel. Če bi poteklo še naslednjih petdeset let, bi na koncu še kar skrbel zaradi nečesa, kar se je zgodilo sedaj. To je noro.
Skrbi te zaradi nekaterih okoliščin, pa vendar si izkusil že vse okoliščine. Bil si slep, bolan, reven, star, mlad, lep, grd. Skrbi te za tvoje otroke – toda imel si že nešteto otrok in ti so imeli nešteto staršev in otrok. Skrbi te zaradi tvoje službe, pa si bil zaposlen v vseh možnih poklicih. Skrbi te tvoja žena – pa si imel že toliko žena. Bil si vse in izkusil si vse okoliščine, pa te vseeno skrbi za najmanjšo stvar, ki se ti zgodi."
THE PATH OF LOVE, str. 116-117, Copyright 1986 AMBPPCT
Sliši se preprosto, ali ne? ... zdravilo za današnji čas.
"Ne skrbi. Skrbi se kopičijo in rastejo v silo ter postanejo navada še dolgo zatem, ko je izginil prvotni razlog zanje. Ko si bil mlad, se je zgodilo to in to; jokal si, bil žalosten in začel si skrbeti. Po petdesetih letih še vedno skrbiš, čeprav se je čas, ko se je skrb v tebi začela, že davno iztekel. Če bi poteklo še naslednjih petdeset let, bi na koncu še kar skrbel zaradi nečesa, kar se je zgodilo sedaj. To je noro.
Skrbi te zaradi nekaterih okoliščin, pa vendar si izkusil že vse okoliščine. Bil si slep, bolan, reven, star, mlad, lep, grd. Skrbi te za tvoje otroke – toda imel si že nešteto otrok in ti so imeli nešteto staršev in otrok. Skrbi te zaradi tvoje službe, pa si bil zaposlen v vseh možnih poklicih. Skrbi te tvoja žena – pa si imel že toliko žena. Bil si vse in izkusil si vse okoliščine, pa te vseeno skrbi za najmanjšo stvar, ki se ti zgodi."
THE PATH OF LOVE, str. 116-117, Copyright 1986 AMBPPCT
Sliši se preprosto, ali ne? ... zdravilo za današnji čas.
sreda, 22. april 2009
MEHER BABA GOVORI SLOVENSKO
Zgoraj zapisano so le moje sanje. Meher Baba je prenehal uporabljati govor kot sredstvo komunikacije 10. julija l. 1925. Vse do l. 1954 je namesto govora uporabljal tablico z izpisano abecedo, zatem pa je prenehal uporabljati še to in je komuniciral le s kretnjami ter izredno živo mimiko obraza.Nekaj Babinih najbolj znanih rekov je: »Nisem prišel, da bi poučeval, temveč da prebudim.« »Resnične stvari se učijo in naučijo v tišini.« »Če ne morete slišati moje tišine, kakšno korist imajo potem besede?«
Zase lahko trdim, da sem slišala Njegov jezik ljubezni, toda o tem morda kdaj drugič. Danes želim omeniti tisto, kar je Baba napisal, oz. so o Njem napisali njegovi Mandaliji in ljudje, ki so živeli z Njim ali ob Njem.
Kljub skoraj vseživljenski tišini je izdiktiral oz. pregledal in odobril izdaji dveh knjig, ki spadajo pod njegovo neposredno avtorstvo: Bog govori in Besede (v angleškem prevodu God Speaks ter Discourses). Ti dve sta moji sveti knjigi, moji osebni bibliji. Bog govori je izšla v srbohrvaščini leta 1990, v kolofonu Besed pa je omenjeno leto 1994, čeprav bi lahko stavila, da sem jo kupila že leta 1991! Ker je izdaja teh dveh velik projekt, ni čudno, da sta izšli za celotno govorno področje takrat že razpadle Jugoslavije.
Kaj pa slovenščina? Ukvarjam se z zamislijo, da bi Baba zlezel v srca več Slovencev, če bi bile Njegove besede dostopne v našem jeziku. Čeprav – če sem iskena – se zavedam, da je to pravzaprav stvar Njegove volje. Kajti Baba ne govori le človeški jezik, Baba govori jezik Absolutnega. Ta pa je dosegljiv vsem, ki želijo poslušati. Ena od večjih kulturnih zablod naše civilizacije je prav tako imenovana ljubezen.
Meher Baba je o ljubezni veliko govoril:
»Morje knjig je napisanih o ljubezni, a te vam ljubezni ne morejo podariti. Ljubezen želi dati le sebe. Ničesar ne želi zase. Želi le dajati.
Pa recimo, da imaš ženo, ki jo močno ljubiš – želiš jo imeti zase. Ljubezen, ki jo čutiš do nje je zares velika – niti za trenutek nočeš biti ločen od nje. Če le govori z drugim, se že počutiš izgubljen. Toda to hlepenje po posedovanju obrodi ljubosumje in strah. Ne skrbi te njena sreča, poskrbiš le za svojo sebičnost.
V Božanski Ljubezni pa, o kateri govorimo, sta dve stopnji ljubezni. Na prvi je hrepenenje po enosti z Ljubljenim in seveda, v tej je prisotno hlepenje – želiš postati eno z Bogom. Želiš si Boga. Zedinjenje z Bogom.
Na naslednji stopnji pa si od Ljubljenega ne želiš ničesar več. Zadovoljen si s tem, da ustrežeš Ljubljenemu ne glede na okoliščine. Le to se lahko smatra kot Resnična Ljubezen.«
PRACTICAL SPIRITUALITY, p. 28, John A. GrantCopyright 1985 AMBPPCT
Zase lahko trdim, da sem slišala Njegov jezik ljubezni, toda o tem morda kdaj drugič. Danes želim omeniti tisto, kar je Baba napisal, oz. so o Njem napisali njegovi Mandaliji in ljudje, ki so živeli z Njim ali ob Njem.
Kljub skoraj vseživljenski tišini je izdiktiral oz. pregledal in odobril izdaji dveh knjig, ki spadajo pod njegovo neposredno avtorstvo: Bog govori in Besede (v angleškem prevodu God Speaks ter Discourses). Ti dve sta moji sveti knjigi, moji osebni bibliji. Bog govori je izšla v srbohrvaščini leta 1990, v kolofonu Besed pa je omenjeno leto 1994, čeprav bi lahko stavila, da sem jo kupila že leta 1991! Ker je izdaja teh dveh velik projekt, ni čudno, da sta izšli za celotno govorno področje takrat že razpadle Jugoslavije.
Kaj pa slovenščina? Ukvarjam se z zamislijo, da bi Baba zlezel v srca več Slovencev, če bi bile Njegove besede dostopne v našem jeziku. Čeprav – če sem iskena – se zavedam, da je to pravzaprav stvar Njegove volje. Kajti Baba ne govori le človeški jezik, Baba govori jezik Absolutnega. Ta pa je dosegljiv vsem, ki želijo poslušati. Ena od večjih kulturnih zablod naše civilizacije je prav tako imenovana ljubezen.
Meher Baba je o ljubezni veliko govoril:
»Morje knjig je napisanih o ljubezni, a te vam ljubezni ne morejo podariti. Ljubezen želi dati le sebe. Ničesar ne želi zase. Želi le dajati.
Pa recimo, da imaš ženo, ki jo močno ljubiš – želiš jo imeti zase. Ljubezen, ki jo čutiš do nje je zares velika – niti za trenutek nočeš biti ločen od nje. Če le govori z drugim, se že počutiš izgubljen. Toda to hlepenje po posedovanju obrodi ljubosumje in strah. Ne skrbi te njena sreča, poskrbiš le za svojo sebičnost.
V Božanski Ljubezni pa, o kateri govorimo, sta dve stopnji ljubezni. Na prvi je hrepenenje po enosti z Ljubljenim in seveda, v tej je prisotno hlepenje – želiš postati eno z Bogom. Želiš si Boga. Zedinjenje z Bogom.
Na naslednji stopnji pa si od Ljubljenega ne želiš ničesar več. Zadovoljen si s tem, da ustrežeš Ljubljenemu ne glede na okoliščine. Le to se lahko smatra kot Resnična Ljubezen.«
PRACTICAL SPIRITUALITY, p. 28, John A. GrantCopyright 1985 AMBPPCT
torek, 21. april 2009
Zakaj blog o Meher Babi?
Z Babo sem se prvič srečala leta 1991. Besedo »srečala« mislim v dobesednem pomenu – zame je bilo to resnično srečanje, čeprav sem zagledala le Njegov fotografski portret. Kaj se je v tistem trenutku zgodilo znotraj mene, bi težko opisala - predvsem zato, ker je tudi zame nerazumljivo. Preplavili so me občutki vzhičenja; sreče pomešane s prepoznavanjem nečesa, kar nisem razumela, niti nisem imela potrebe komurkoli (vključno s sabo) pojasnjevati. Fotografija je visela v kuhinji pri mojih prijateljih R. in J. iz Zagreba in vprašala sem ju, kdo je to. Rekla sta le: »To je Meher Baba.« Prosila sem ju za fotokopijo fotografije. R. mi je naredil dve, ki sem ju kot nekaj najbolj dragocenega odnesla s sabo domov, v Ljubljano. Veliko let sta bili ti dve sliki zame dovolj – poleg knjig »Besede« in »Bog govori«, prevedenih v srbohrvaščino.
Vse od tega prvega trenutka nikoli nisem podvomila Vanj. V svoji intimi se seveda včasih ukvarjam s skrivnostnim vprašanjem, zakaj je Baba tako brezkompromisno vstopil v moje življenje, popolnoma osvojil moje srce in postal neizpodbitna avtoriteta za življenje v celoti (ne le za tisti del, ki ga ljudje običajno označimo kot duhovnost – kot bi lahko bila duhovnost le oaza v puščavi življenja!). V resnici mi za odgovor ni mar. Bolj pomembno mi je, da je Baba moj. Nekomu, ki ga Meher Baba ni pritegnil v Svoj ljubezenski objem, se bo morda ta moj Baba zdel čuden. Tistemu pa, ki je Baba zlezel pod kožo, bo jasno, o čem govorim. Baba je moj, popolnoma moj – ne glede na to, da je od vseh in vsega. Baba je moja največja inspiracija, ko jo potrebujem; izziv ko postanem prevelika ter zavetje, ko se počutim izgubljena. A z leti sem začela v svojem življenju pogrešati ljudi, s katerimi bi lahko podelila svoje najbolj intimne občutke o Njem. No, nekaj malega se jih je sčasoma nabralo okrog mene. To so zdaj zame najbolj dragocena prijateljstva.
Za ta blog sem se odločila, ker v slovenščini Baba skoraj ni prisoten. Doma imam vse Njegove (in o Njem) knjige, ki so izšle srbohrvaščini, kot tudi vrsto izdaj v angleščini. Ker še ne vidim možnosti za prevode teh knjig, si želim, da bi drobce biserov, ki polnijo moje srce, prenesla v slovenščino. Nekaj od prebranega bom poskušala vtkati v bodoče zapise. Morda bodo ti prevodi površni in slabi – naj mi bo to, prosim, oproščeno, v imenu iskrene želje, da Meher Baba seže v srce vseh tistih, ki jim je to namenjeno.
Pa še to: v slovenščini se besede njegov, on ... itd ne pišejo z veliko začetnico. Ko gre za Babo, sem zavestno prezrla to pravilo pravopisa in izbrala angleški način. Zaradi razlikovanja med vsakdanjim in Absolutnim. Slednje pomeni zame vse, kar se tiče Njega. Jaj Baba.
Naročite se na:
Komentarji (Atom)