JAZ VEŽE, PA ČE JE DOBER ALI SLAB

Ena od pomankljivosti široko razširjene novodobne duhovnosti, ki me moti, je prav ukvarjanje z jazom. Kaj je narobe, če te učitelji, knjige učijo razne modrosti, kako živeti, kaj in kako biti, kaj čutiti, čemu se izogibati, čemu dati prednost ...
Velikokrat sem o tem razmišljala, preden sem jasen odgovor dobila pri Meher Babi. Ko govori o sanskarah in njihovem pomenu, jasno pove, da le Popolni učitelj pozna um posameznika in natančno ve, kaj je zanj dobro, da bi se znebil starih sanskar in ne bi ustvarjal novih. Veliko je povedal o nastanku in bistvu sanskar in zapise o Njegovih besedah so v različnih knjigah, najbolj izčrpno pa v knjigah Besede (Discourses) in Bog govori (God Speaks). Tam lahko najdete resnično znanje o tem, zakaj človek ne more enostavno spoznati resnice o sebi. Vzrok leži v sanskarah.
Spodaj je nekaj povzetkov Njegovih besed o sanskarah.

Baba je pripomnil, da ima vsake osebe svoje navade zaradi njihovih sanskar.»Tudi pomežik tvojega očesa, ali najmanjši pomik tvojih prstov je zaradi porabe sanskar. Karkoli narediš, je navijanje in odvijanje verige sanskar.«
GROWING UP WITH GOD, str.356, Sheela Kalchuri Fenster, Copyright 2009 by David and Sheela Fenster

Kaj so pravzaprav sanskare? Dobesedni pomen je »impresija« (vtis). »Sanskara« se imenuje katerokoli vtis, ki ga um dobi; in te sanskare se morajo nato ponovno potrošiti in izkusiti. Vse tvoje delovanje in želje so oblikovane po teh vtisih.

S kamero, naprimer, posnameš različne vtise za določeno gibanje in to gibanje oblikuje toliko različnih vtisov. Ko na filmu vidiš eno gibanje, veš, koliko posnetkov je treba, da bi se napravil tak film. To so, naj tako imenujemo, »sanskare«. Te so vtisnjene v um. Tako bo, seveda, vsako dejanje, vsaka misel, vsaka želja imela svoj vtis.

Dobra dejanja, dobre želje in dobre misli bodo imele dobre sanskare. Slaba dejanja, slabe želje in slabe misli bodo imele slabe sanskare. Toda oboje – tako dobro kot slabo – veže, kajti oboje mora biti doživeto; oboje se mora potrošiti. Zato je samemu posamezniku nemogoče znebiti se sanskar, saj ga veže, karkoli naredi. Lahko misliš najbolj vzvišene misli – pa te vežejo. Prav tako vežejo usmiljenje, sočutje, krepost, hvaležnost – vse te pomagajo vezati: »Jaz sem usmiljen,« »Jaz sem hvaležen,« »Jaz se postim,« »Jaz hočem Združitev z Bogom.« Vse te misli vežejo, kako torej pobegniti iz teh vezanosti?

Nekaj vidiš, in to slučajno videnje veže. Naredilo bo svoj vtis v umu. Popraskaš se po glavi – in to prav tako veže. Duša mora iti skozi neštete faze iluzije, saj je dvojnost osnovana na sanskarah. Iščeš Vzvišeno. Pravzaprav si ti to Vzvišeno, a si zamotan v iluziji. Kako lahko pobegneš?

Vse veže, vse daje občutek za »jaz«. Vse, za kar si prizadevaš, prav tako veže; in zato vsakdo, bodisi reven ali bogat, zdrav ali bolan, grešnik, svetnik ali filozof, pozna trenutke depresije in žalosti zaradi duše, ki je obrememnjena s tovorom impresij ... Kako lahko pobegneš izpod tega tovora?

Edina željnost, edino hrepenenje, ki veže za svobodo je Ljubezen. Ljubimec hoče Združitev, toda v tej Združitvi »jaz« postane šibek in namesto da bi vezal, namesto da bi oviral, pomaga osvoboditi.
LOVE ALONE PREVAILS, pp. 188-189, Kitty DavyCopyright 1981 AMBPPCT