MEHER BABA GOVORI SLOVENSKO

Zgoraj zapisano so le moje sanje. Meher Baba je prenehal uporabljati govor kot sredstvo komunikacije 10. julija l. 1925. Vse do l. 1954 je namesto govora uporabljal tablico z izpisano abecedo, zatem pa je prenehal uporabljati še to in je komuniciral le s kretnjami ter izredno živo mimiko obraza.Nekaj Babinih najbolj znanih rekov je: »Nisem prišel, da bi poučeval, temveč da prebudim.« »Resnične stvari se učijo in naučijo v tišini.« »Če ne morete slišati moje tišine, kakšno korist imajo potem besede?«

Zase lahko trdim, da sem slišala Njegov jezik ljubezni, toda o tem morda kdaj drugič. Danes želim omeniti tisto, kar je Baba napisal, oz. so o Njem napisali njegovi Mandaliji in ljudje, ki so živeli z Njim ali ob Njem.

Kljub skoraj vseživljenski tišini je izdiktiral oz. pregledal in odobril izdaji dveh knjig, ki spadajo pod njegovo neposredno avtorstvo: Bog govori in Besede (v angleškem prevodu God Speaks ter Discourses). Ti dve sta moji sveti knjigi, moji osebni bibliji. Bog govori je izšla v srbohrvaščini leta 1990, v kolofonu Besed pa je omenjeno leto 1994, čeprav bi lahko stavila, da sem jo kupila že leta 1991! Ker je izdaja teh dveh velik projekt, ni čudno, da sta izšli za celotno govorno področje takrat že razpadle Jugoslavije.

Kaj pa slovenščina? Ukvarjam se z zamislijo, da bi Baba zlezel v srca več Slovencev, če bi bile Njegove besede dostopne v našem jeziku. Čeprav – če sem iskena – se zavedam, da je to pravzaprav stvar Njegove volje. Kajti Baba ne govori le človeški jezik, Baba govori jezik Absolutnega. Ta pa je dosegljiv vsem, ki želijo poslušati. Ena od večjih kulturnih zablod naše civilizacije je prav tako imenovana ljubezen.

Meher Baba je o ljubezni veliko govoril:

»Morje knjig je napisanih o ljubezni, a te vam ljubezni ne morejo podariti. Ljubezen želi dati le sebe. Ničesar ne želi zase. Želi le dajati.

Pa recimo, da imaš ženo, ki jo močno ljubiš – želiš jo imeti zase. Ljubezen, ki jo čutiš do nje je zares velika – niti za trenutek nočeš biti ločen od nje. Če le govori z drugim, se že počutiš izgubljen. Toda to hlepenje po posedovanju obrodi ljubosumje in strah. Ne skrbi te njena sreča, poskrbiš le za svojo sebičnost.

V Božanski Ljubezni pa, o kateri govorimo, sta dve stopnji ljubezni. Na prvi je hrepenenje po enosti z Ljubljenim in seveda, v tej je prisotno hlepenje – želiš postati eno z Bogom. Želiš si Boga. Zedinjenje z Bogom.

Na naslednji stopnji pa si od Ljubljenega ne želiš ničesar več. Zadovoljen si s tem, da ustrežeš Ljubljenemu ne glede na okoliščine. Le to se lahko smatra kot Resnična Ljubezen.«

PRACTICAL SPIRITUALITY, p. 28, John A. GrantCopyright 1985 AMBPPCT