Zahod in Vzhod se med seboj razlikujeta po idealu popolnosti.

Ljubi Me bolj in bolj. Bodi v ljubezni do Mene iskren. Poskusi služiti drugim z ljubeznijo. Meher Baba

31. oktobra (1937, op. prev.) je bilo glede Babinega zdravja, ki je bilo v tem obdobju daleč stran od dobrega, s strani zahodnjakov postavljeno vprašanje: »Zakaj Učitelj zboli in mora uporabiti zdravila?«

Baba je odgovoril: »Zahod se od Vzhoda razlikuje v idealu popolnosti. Zahod verjame, da posedovanje in uporaba psihičnih moči naznanjata popolnost. Jogi se lahko na razne načine poigrava z uporabo psihičnih moči. Lahko se vzdrži od hrane, spanja, po volji zapusti telo, preneha dihati itn. Preprost, human, dober človek, ki dela nesebično za druge, je s stališča duhovnega ocenjevanja veliko boljši in stoji višje kot mnogi jogiji s vsemi svojimi močmi prikazovanja čudežev, ki niso nič drugega kot sleparije brez vsakršne duhovne vrednosti; saj karkoli jogi počne, počne to za svoj lastni jaz in torej ni nesebičen. Eno iluzijo premaga z ustvarjanjem nove iluzije, kar se bistveno razlikuje od učenja in dela Popolnega Učitelja.

Popolni Učitelj, ki mora nase prevzeti bremena sveta, mora – da bi jih prevzel – neizogibno imeti telesne reakcije in posledično trpeti kot navadno človeško bitje.

Krišna, Mohamed in Jezus so bili popolni. S tem, ko so se uklonili zakonu vzroka in posledice, so ta zakon uvedli in bili hkrati nesebično in voljno njegov podanik. Toda kljub lastnemu podjarmljanju temu zakonu, so bili iznad njega. V trenutku bi se lahko bili pozdravili ali osvobodili od vzroka in posledice. Popolni Učitelji vpijejo dvojni učinek univerzalne iluzije tako, da popeljejo človeštvo iz iluzije skozi osvobajanje ljudstva od vezanosti na vzrok in posledico.

Popolni Učitelj v svojem resničnem bivanju sprejme nase dvojnost, da bi jo sublimiral.
Ramakrišna je imel raka, ki bi ga lahko v enem samem trenutku ozdravil z uporabo Svojih neskončnih moči. Jezus je na križu večkrat padel v nezavest, čemur bi se lahko izognil, a je bilo to nujna predstavitev v dobro človeštvu.
Baba se ni vzdrževal od rib, jajc in mesa zaradi Svoje dobrobiti, ampak da bi ustvaril in vtisnil človeštvu zgled, ki bo kasneje, ko bo spregovoril, postal utrjeno pravilo.«
Kitty Davy, Love Alone Prevails. str. 215

SEDEM MEHER BABINIH SPOROČIL

Spodaj sem prepisala Meher Babinih sedem sporočil, ki jih diktiral v Bombayu januarja 1957 in naročil, da jih prevedejo v pet jezikov ter razstavijo v Meherabadu v času sahavas-a.
(omenjeno je objavljeno v Lord Meher, knjiga 15, str. 5262)

1. Ne jezi se na nič, razen na svoje slabosti. Ne sovraži nič, razen svoj pohotni jaz. Bodi pohlepen za posedovanjem vse več bogastva strpnosti in pravičnosti. Naj bo tvoja skušnjava kako me zapeljati s svojo ljubeznijo, da bi lahko prejel mojo milost. Bori se proti svojim željam in v tebi bo zmagalo Božansko.

2. Prava sreča se skriva v osrečevanju drugih. Prava želja je tista, ki te vodi v to, da postaneš popoln, zato da bi lahko druge napravil popolne. Pravi namen je tisti, ki stremi k temu, da drugi postanejo Bog, potem ko Božansko najprej dosežeš sam.

3. Resnično živeti pomeni umreti za Boga. Živi manj za sebe in bolj za druge. Človek mora umreti za lasten jaz, da bi lahko živel v vseh drugih. Tisti, ki umre za Boga, živi večno.

4. Ljubi druge kot bi ljubil samega sebe in vse, kar je tvoje. Srečo imajo tisti, katerih ljubezen je na preizkušnji v nesreči. Ljubezen zahteva, da se ljubimec žrtvuje za Ljubljenega.

5. Ne išči, da bi posedoval karkoli, temveč da bi predal vse. Služi drugim z razumevanjem, da v njih služiš meni. Popolnoma se predaj moji volji in moja volja bo tvoja. Naj nič ne omaja tvojo vero vame in osvobodil se boš vseh svojih vezi.

6. Ne želi si nič razen biti brez želja. Ne upaj na nič, razen na to, da se dvigneš nad vse upe. Ne zahtevaj nič in imel boš vse.

7. Čas tega sahavas-a je čas mojega ponižanja.

BOG GOVORI – VEČNO, SKOZI TIŠINO

Meher Baba ne potrebuje besed, da bi segel v srca Svojih ljubljencev. To ilustrira manjši dogodek, ki se je pripetil na letališču v Rimu, ko je Baba leta 1956 obiskal Zahod.
Ko sta Baba in Eruch hodila čez letališče, se jima je približal moški, ki ga je pritegnil Babin žareč obraz, in vprašal Erucha, če On (Baba) razume romunsko. Eruch je dejal: »Ne,« a v tem trenutku se je Baba, ki je hodil nekaj korakov pred njim, obrnil in gestikuliral: »Ne govorim romunsko, a vem, kaj je v tvojem srcu in moj odgovor bo dosegel tvoje srce!«
GLIMPSES OF THE GOD-MAN, Bal Natu, Vol V, p.126 Copyright 1987 AMBPPCT


26. decembra 1955 je Meher Baba razdelil nekaj izvodov svoje knjige Bog Govori. Mehera in Mani sta dobili podpisani izvod.
Kumar, ki je v tem času živel z mandaliji v Satari, se je spraševal, zakaj so vse babine knjige izšle v angleškem jeziku. »Zakaj ne bi izdali nekaj v hindujščini, za Indijce?« je vprašal.
Baba je odgovoril: »Tokrat sem prišel še posebej za zahodnjake. Če ustaviš neizobraženega Indijca na ulici z vprašanjem: »Kje je Bog?«, bo s sklenjenimi rokami, ponižno odgovoril: »Ne vem,« toda V svojem srcu on ve; pozna ta občutek, v sebi nosi to spoštovanje kako ljubiti Boga. Na zahodu pa ljudje le sledijo duhovnikom, gredo v cerkve, se priklanjajo pred oltarjem – a ne vedo, kako ljubiti Boga. To se bodo naučili. Ne vedo, kako se približati Bogu; ta odnos z Njim ne obstaja.«
MEHERA-MEHER A Divine Romance, vol.III, p.145Copyright 2003 by David Fenster


Molčečnost, ki se je držim zadnjih enaintrideset let, nima namena, da bi zastrla mojo Resnico, temveč da bi jo razodela. Ko ostvariš Resnico kot pravo bistvo svojega obstoja, si osvobojen vsega strahu, nemoči in vsa tekmovalnost ter spori se razkrijejo kot nepomembni, saj prepoznaš sebe kot nerazdružljivo enega z vsem, kar je živo.
Človeštvu, ki se s težavo prebija, se spotika in opoteka, pravim: »Imejte zaupanje.« Obrnite se k Bogu v popolni predanosti in sprejmite božansko ljubezen. Vsi enako ste del enega nedeljivega božanskega življenja. Niti enega atoma ni, ki ne bi vibriral to božansko življenje.
Nikomur ni treba obupovati. Tako največji grešniki kot največji svetniki imajo isto zanesljivo božansko zagotovilo. – Meher Baba
LIFE AT ITS BEST, pp. 62-63Copyright 1957 Sufism Reoriented, Inc.


Vsak posameznik živi v visokem nebotičniku svojega lastnega bitja, ki je zbirka sanskar milijonov preteklih življenj. Meher Baba pusti nebotičnik, da stoji tak, kot je, a vstopi v njegove temelje kot termit in jih razgradi, da postane celotna osnova votla. Potem se umakne. Ko pride pravi trenutek, gre čez celotno strukturo, ki se v sekundi sesuje v delce. Noben drug napor ne pomaga. On to naredi. Posadi seme in kasneje sledi samodejen rezultat. - Adi K. Irani
JUST TO LOVE HIM, p. 102, Copyright 1985 AMBPPCT


Zunanja tišina pomaga doseči notranjo Tišino, in le v notranji Tišini lahko najdeš Babo – v globoki notranji Tišini. Jaz nisem nikoli tiho. Jaz večno govorim. Glas, ki se sliši globoko v duši, je Moj glas – glas inspiracije, intuicije, vodenja. Govorim skozi tiste, ki so za ta glas dovzetni. - Meher Baba
LOVE ALONE PREVAILS, pp. 166-167, 179, Kitty Davy, Copyright 1981 AMBPPCT

JAZ VEŽE, PA ČE JE DOBER ALI SLAB

Ena od pomankljivosti široko razširjene novodobne duhovnosti, ki me moti, je prav ukvarjanje z jazom. Kaj je narobe, če te učitelji, knjige učijo razne modrosti, kako živeti, kaj in kako biti, kaj čutiti, čemu se izogibati, čemu dati prednost ...
Velikokrat sem o tem razmišljala, preden sem jasen odgovor dobila pri Meher Babi. Ko govori o sanskarah in njihovem pomenu, jasno pove, da le Popolni učitelj pozna um posameznika in natančno ve, kaj je zanj dobro, da bi se znebil starih sanskar in ne bi ustvarjal novih. Veliko je povedal o nastanku in bistvu sanskar in zapise o Njegovih besedah so v različnih knjigah, najbolj izčrpno pa v knjigah Besede (Discourses) in Bog govori (God Speaks). Tam lahko najdete resnično znanje o tem, zakaj človek ne more enostavno spoznati resnice o sebi. Vzrok leži v sanskarah.
Spodaj je nekaj povzetkov Njegovih besed o sanskarah.

Baba je pripomnil, da ima vsake osebe svoje navade zaradi njihovih sanskar.»Tudi pomežik tvojega očesa, ali najmanjši pomik tvojih prstov je zaradi porabe sanskar. Karkoli narediš, je navijanje in odvijanje verige sanskar.«
GROWING UP WITH GOD, str.356, Sheela Kalchuri Fenster, Copyright 2009 by David and Sheela Fenster

Kaj so pravzaprav sanskare? Dobesedni pomen je »impresija« (vtis). »Sanskara« se imenuje katerokoli vtis, ki ga um dobi; in te sanskare se morajo nato ponovno potrošiti in izkusiti. Vse tvoje delovanje in želje so oblikovane po teh vtisih.

S kamero, naprimer, posnameš različne vtise za določeno gibanje in to gibanje oblikuje toliko različnih vtisov. Ko na filmu vidiš eno gibanje, veš, koliko posnetkov je treba, da bi se napravil tak film. To so, naj tako imenujemo, »sanskare«. Te so vtisnjene v um. Tako bo, seveda, vsako dejanje, vsaka misel, vsaka želja imela svoj vtis.

Dobra dejanja, dobre želje in dobre misli bodo imele dobre sanskare. Slaba dejanja, slabe želje in slabe misli bodo imele slabe sanskare. Toda oboje – tako dobro kot slabo – veže, kajti oboje mora biti doživeto; oboje se mora potrošiti. Zato je samemu posamezniku nemogoče znebiti se sanskar, saj ga veže, karkoli naredi. Lahko misliš najbolj vzvišene misli – pa te vežejo. Prav tako vežejo usmiljenje, sočutje, krepost, hvaležnost – vse te pomagajo vezati: »Jaz sem usmiljen,« »Jaz sem hvaležen,« »Jaz se postim,« »Jaz hočem Združitev z Bogom.« Vse te misli vežejo, kako torej pobegniti iz teh vezanosti?

Nekaj vidiš, in to slučajno videnje veže. Naredilo bo svoj vtis v umu. Popraskaš se po glavi – in to prav tako veže. Duša mora iti skozi neštete faze iluzije, saj je dvojnost osnovana na sanskarah. Iščeš Vzvišeno. Pravzaprav si ti to Vzvišeno, a si zamotan v iluziji. Kako lahko pobegneš?

Vse veže, vse daje občutek za »jaz«. Vse, za kar si prizadevaš, prav tako veže; in zato vsakdo, bodisi reven ali bogat, zdrav ali bolan, grešnik, svetnik ali filozof, pozna trenutke depresije in žalosti zaradi duše, ki je obrememnjena s tovorom impresij ... Kako lahko pobegneš izpod tega tovora?

Edina željnost, edino hrepenenje, ki veže za svobodo je Ljubezen. Ljubimec hoče Združitev, toda v tej Združitvi »jaz« postane šibek in namesto da bi vezal, namesto da bi oviral, pomaga osvoboditi.
LOVE ALONE PREVAILS, pp. 188-189, Kitty DavyCopyright 1981 AMBPPCT

MOLITEV

Kaj je pravzaprav molitev: slavitev ali pogovor z Bogom? Meditacija? Prošnja? Zahvala? Če se obrnem k Njemu z iskreno namero in odprtim srcem, je vsaka misel molitev – tako jo doživljam sama.
Meher Baba je rekel, da sliši srca vseh. Vedno znova je ljudi pozival, naj prosijo za ljubezen:

»Morda ti bom dal mnogo, mnogo več kot pričakuješ, ali pa morda nič – a ta nič se lahko izkaže, da je vse. Zatorej pravim: pridi z odprtim srcem, da bi sprejel veliko ali nič od Božanskega Ljubimca. Pridi in sprejmi – ne toliko iz Mojih besed, kot iz Moje Tišine.«

Včasih pa je prav to najtežje. Eruch Jessawalla, mandali, ki je živel ob Njem vse življenje in je še dolgo potem, ko je Meher Baba zapustil svoje telo, radodarno delil vse svoje izkušnje z romarji, ki z vsega sveta prihajajo k Babinem Samadhiju, je povedal tako:

»Četudi ne moremo iskreno hrepeneti po ljubezni, lahko hrepenimo po hrepenenju po ljubezni. Toliko nam je vedno dosegljivo. Če so naše molitve za ljubezen neiskrene in mehanske, lahko vsaj molimo, da bi postali bolj iskreni v svoji molitvi. Če ne moremo teči k Bogu, lahko vsaj hodimo; in če ne moremo hoditi, se lahko plazimo. In če se ne moremo niti plaziti, lahko molimo za sposobnost, da bi se nekega dne lahko plazili. In morda bomo presenečeno odkrili, da niti plazenje ni potrebno, kajti Bog Osebno je prišel do nas in nas nosi na Svojem hrbtu.«

Toliko o molitvi kot prošnji, ki jo ljudje morda najbolj poznamo. A Meher Baba se je jasno izrazil o tem, kaj je resnična molitev:

"Če moliš z motivom, da drugemu napraviš nekaj dobrega, lahko tvoja molitev zares prinese dobro obema. Nekateri ljudje molijo za duhovno dobrobit tistih, ki so jim naredili nekaj slabega. Tudi tu pomagajo njihovi duhovnosti. Toda vse molitve z motivom so daleč od idela molitve, ki je brez motiva. V celotni duhovni panorami univerzuma ni nič bolj sublimnega kot spontana molitev. Izlije se iz človeškega srca, napolnjenega z radostjo priznanja. Je lasten izraz osvobojenega duha brez pobude motiva. V svoji najvišji obliki, molilec ne pusti prostora za iluzorno dvovladje ljubimca in ljubljenega. To je vrnitev v svoje lastno bitje. "
Odlomek iz Beams from Meher Baba on the Spiritual Panorama; Meher Baba, str. 74-76. Copyright 1958 Sufism Reoriented, Inc.

Meher Baba je narekoval tri najpomembnejše molitve, ki so jih molili mandaliji. Tudi sam je v njih sodeloval. Ko so ga vprašali, zakaj On – Bog – sodeluje v molitvah, je rekel:

»Kdorkoli bo molil te molitve potem, ko bom zapustil svoje telo, bo dobil pomoč prav zato, ker v njih zdaj sodelujem. In ko nekdo ponavlja te molitve, sem jaz tu z njim. Moja prisotnost je tu.«

Te tri molitve so: Mojstrova molitev, Molitev kesanja in Molitev k Ljubljenemu Bogu.

Meher Baba: Mojstrova molitev

O Parvardigar, Ohranjevalec in Zaščitnik Vseh,
Ti si brez Začetka in brez Konca;
nedvojen, onstran primerjav; in nihče Te premeriti ne more.
Ti si brez barve, brez izraza, brez oblike in brez lastnosti.
Ti si neomejen in nedojemljiv, onstran predstav in pojmov; večen in neuničljiv.
Ti si nedeljiv; in videti Te nihče ne more, razen z božanskimi očmi.
Ti si vedno bil, vedno si in vedno boš;
Ti si povsod, Ti si v vsem; in Ti si tudi onstran povsod in onstran vsega.
Ti si na nebu in v globinah. Ti si razodet in nerazodet; na vseh ravneh in onstran njih.
Ti si v treh svetovih in tudi onstran treh svetov.
Ti si nezaznaven in neodvisen.
Ti si Stvarnik, Bog Bogov, Poznavalec vseh umov in src; Ti si Vsemogočni in Vseprisotni.
Ti si Neskončno Znanje, Neskončna Moč in Neskončna Blaženost.
Ti si ocean Znanja, Vsevedni, Neskončno Moder; Poznavalec preteklosti, sedanjosti in prihodnosti; in Ti si Znanje samo.
Ti si Vse-usmiljen in večno dobrohoten.
Ti si Duša duš, Eno z neskončno lastnostmi.
Ti si Trojnost Resnice, Znanja in Blaženosti.
Ti si Izvor Resnice; Ocean Ljubezni.
Ti si Pradavni, Najvišji od Najvišjih; Ti si Prabhu in Parameshwar; Ti si Bog-Onstran in tudi Bog Onstran Onostranega; Ti si Parabrahama, Allah, Elahi, Yezdan, Ahuramazda in Ljubljeni Bog. Imenovan si Ezad: Edini, ki je vreden čaščenja.


Meher Baba: Molitev kesanja

Kesamo se, o Bog najbolj usmiljeni; za vse naše grehe;
za vsako lažno, nepravično ali nečisto misel;
za vsako izgovorjeno besedo, ki ne bi smela biti izgovorjena;
za vsako storjeno dejanje, ki ne bi smelo biti storjeno.

Kesamo se za vsako dejanje, besedo in misel, ki jo je navdihnila sebičnost
ter za vsako dejanje, besedo in misel, ki jo je navdihnilo sovraštvo.

Še zlasti se kesamo za vsako pohotno misel in za vsako pohotno dejanje;
za vsako laž; za vsako hinavščino; za vsako obljubo, ki je nismo izpolnili ter za vsako klevetanje in obrekovanje.

Še zlasti se tudi kesamo za vsako dejanje, ki je drugim prineslo pogubo;
za vsako besedo in dejanje, ki je drugim povzročilo bolečino;
in za vsako željo, da bi druge doletelo gorje.

V Tvoji Brezmejni Milosti Te prosimo, da nam odpustiš, O Bog,
za vse te grehe, ki smo jih storili in da nam odpustiš naše stalne neuspehe,
da bi mislili, govorili in delali v skladu s Tvojo Voljo.


Meher Baba: Molitev k Ljubljenemu Bogu

Ljubljeni Bog, pomagaj nam vsem, da bi Te ljubili bolj in bolj,
in bolj in bolj, ter vse bolj,
dokler ne postanemo vredni združitve s Teboj;
in pomagaj nam vsem, da se močno držimo Babinega daamana vse do kraja.

Meher Babino svarilo o nevarnosti lažnih učiteljev

»Ko enkrat razpreš svoja krila, da bi poletel, leti naravnost kokor labod. Nikar ne prhutaj z veje na vejo kot vrabec, kajti veliko stvari te lahko vznemiri na poti, potovanje pa je dolgo.« Meher Baba
(Citirano v: Kitty Davy, Love Alone Prevails, pp. 713-714)


Babino zadnje svarilo, ki ga je podal julija leta 1968, vsebuje izrecen ukaz za Njegove ljubljence*, ki se tiče zapletanja s takšnimi mojstri:
»V tem kritičnem obdobju avatarske dobe je važno, da se v vsakem trenutku pazite oseb, ki druge zavajajo v vero, da so sami svetniški in pobožni, in ki zatrjujejo, da imajo nadnaravne moči. Ne glede na to, kako pobožna je videti taka oseba, Babin ljubljenec ne sme nikoli mešati takšne pobožnosti z Božanskostjo Avatarja!
Resničen Babin ljubljenec si mora zapomniti ponovljeno svarilo, dano vsem Babinim ljubljencem vedno znova, naj se izogibajo oseb, ki čutijo in trdijo, da so učitelji** in svetniki ter posedujejo moči, ki naj bi pomagale človeškim bitjem. Njegovi ljubljenci in delavci se ne bi smeli nikoli zapletati s takšnimi osebami in posli, ša manj pa s sprevrženimi »pomagalci človeštvu«, ki nimajo nikakršnega spoštovanja ali obzira do Popolnih Učiteljev** in do Avatarja dobe. Pazite se njih, ki izkoriščajo duhovnost, da bi dosegali lastne sebične cilje in varali druge v imenu Sadguruja** in Avatarja.«
Na koncu tega opozorila doda Baba opombo, ki jo je prvotno podal februarja leta 1966:
»Bežite pred mojstri, ki so kot večbarvne električne luči, ki se prižigajo in ugašajo, osvetljujejo temno nebo vašega sveta in vas znova puščajo v temi.«
(Iz intervjuja z Arnavaz N. Dadachanji z Nancy Wall)
------------------------
*Težavo imam s prevajanjem na angleškem govornem področju sprejetega izraza »Baba lover«. Nikakor nisem zadovoljna z besedo »ljubljenec« in sprejemam vse dobre predloge!

**V Babinih knjigah se uporablja beseda Master, Perfect Master in Sadguru. Sadguru je vedantski izraz za Popolnega učitelja (več o tem v knjigi Bog govori), po angleško Perfect Master.
-----------------------

Kaikuhushru Pleaderju, ki je imel navado obiskovati svetnike in Sadhuje (napredne duše), je Baba rekel:
»Ne išči vratarjev in čuvajev. Oprimi se Vrhovnega. Nikoli ne išči njegovih služabnikov. Noben minister ali sekretar ti ne bo pomagal. Kralj je koncu koncev kralj, služabnik pa le služabnik. Ko si se enkrat približal neposredno kralju, ni nobene potrebe, da bi vzdrževal prijateljsko držo z njegovimi služabniki. Tvoje prijateljstvo s kraljem lahko izzove vsako stanje, toda držati bi se moral njega. Tudi če si na robu smrti, nikoli ne izpusti njegove dlani.«

»Vrhovni (Imperator) je popolno znanje. Vsak bi moral v njegovi družbi pozabiti na vse in vsakogar. Vsak bi moral prenehati s prejšnjimi navadami. Moral bi nehati razmišljati o meditaciji ali ponavljanju Božjega imena, ali kakršnikoli drugi obliki oboževanja. Največ kar lahko od takšnih praks dobiš je, da vstopiš v samadhi (trans, izzvan z duhovno meditacijo). Takšne prakse ti nikoli ne bodo pomagale, da posteneš eno z Bogom.«

»Namesto tega bi se moral ukloniti volji Vrhovnega, z eno samo mislijo: »O Bog, kdaj te bom srečal?« To hrepenenje bi moralo biti prisotno štiriindvajset ur na dan. Če je občutenje tega dovolj intenzivno, ga bo Bog prav gotovo izpolnil.«

»Dobro je pomagati ljudem, toda služenje pod vodstvom in po navodilih Popolnega učitelja je najboljše. Služenje novopečenim gurujem in lažnim svetnikom te bo vrglo na dno. Ti hipokriti te bodo pustili, da izvisiš. Če imaš dovolj smole, da najdeš lažnega guruja, te bo sprejel in vzel, da mu služiš. Vendar se te bo kasneje odrekel, to pa bo ohladilo tvoje hrepenenje. Namesto da bi jih izgubil, boš sanskare* nakopičil. Razočaran boš in priskutilo se ti bo.«

»Ti lažni svetniki ti ne morejo dati nič, medtem ko ... Waliji** in Piri s šestega in sedmega nivoja lahko dvignejo tvojo zavest na višji nivo že z enim samim pogledom. Toda to ni stanje Popolnega učitelja, saj te napredne duše niso Popolne. Včasih niti Popolni učitelji ne morejo pomagati tem, ki so ujeti v teh mrežah. Zatorej sprejmi Popolne, nikar si niti ne krajšaj čas z naprednimi dušami petega in šestega nivoja. Zalepi se na Vrhovnega in ne zapuščaj ga pod nobenim pogojem.«
»Jaz sem v vsakomur. Toda če se me oprimeš, boš imel koren vse kreacije v svoji roki. Tako se ti ne bo treba prizadevati za vejami in listi. Če imaš dovolj sreče, da se oprimeš Vrhovnega, ga ne smeš nikoli, nikoli zapustiti.«
»Vse reke tečejo vame. Jaz sem ocean. Prenehaj se ozirati okrog in glej le v ocean. S koncentriranjem name boš tudi sam postal ocean. Gledati v ocean pomeni izvrševati moje želje v vsakem trenutku.«
Meher Baba, 6 September 1929, Bombay, to Kaikhushru Pleader, Lord Meher vol.
4, pp. 1215-1216
-----------------------------------
* sanskara (vedantski termin): impresija, vtis v umu. So razlog, da človek ne spozna takoj resnice o sebi, pač pa se zaveda materialnega sveta. O sanskarah več v Bog govori in Besede
** wali, pir: sanskrtski izraz za duše, ki v involuciji zavesti dospejo na peti oz. šesti nivo zavesti (sedmi je realizacija).
-----------------------------------

Meher Baba je pojasnil ljudem, da so impresije v umu (sanskare) neizbežen produkt razvoja zavesti v procesu evolucije. Ko se duša v prosecu evolucije prvič utelesi kot človek, ima popolnoma zrelo zavest, da bi spoznala resnico. A ker je njena zavest obremenjena z impresijami preteklih življenj, jo te silijo, da se zaveda le iluzije (materialnega sveta). Impresije jo silijo, da jih izrablja (peživlja), s tem pa ustvarja nove in nove ter se tako še naprej zapleta. Šele po ogromnem številu reinkarnacij, ko je posameznik izmučen od potovanj skozi nasprotja, je pripravljen, da odvrne pogled iz iluzije v svojo notranjost. Zdaj se lahko začne involucija zavesti, ki se konča z realizacijo, ko duša spozna, da nikoli ni bila ločena, da je eno z Bogom. Meher Baba pove, da edinole Popoln učitelj (in seveda Avatar) lahko vodi posameznika tako, kot je njegovim sanskaram potrebno, da bi najlažje dosegel osvoboditev. Le na tak način se stare impresije odvijajo, nove pa ne nastajajo.
Zato sem prevedla in združila vse te odlomke iz Meher Babinih sporočil, da bi morda bralcu postalo jasno, zakaj ni vseeno na kakšen način pristopamo k duhovnosti.
Za konec še tale zapis:


ODLAGANJE SANSKAR
Sheela Kalchuri Fenster

Nekoč sem vprašala Babo: »Ko se ti kdo pokloni, odloži vse svoje sanskare k tvojim nogam. Podobno odložijo svoje sanskare tudi, ko pridejo k samadhiju (op.: tu je samadhi mišljen kot grob umrlega) Popolnega učitelja in se poklonijo. Kakšna je razlika, če gredo k samadhiju tistih, ki niso duhovno napredni? Tudi sem odložijo svoje sanskare. K vsakomur lahko gredo – in še vedno odložijo svoje sanskare nanje.«

Baba je odgovoril: »To je res. Če si tam z vso svojo vero, ni pomembno, pa četudi oseba, ki jo obožuješ, sploh ni resnična. Toda če nimaš zares vere, se bodo vse tvoje sanskare vrnile nazaj k tebi in prav nič koristi nimaš od tega. Ob samadhiju Popolnega učitelja pa, ne glede na to, če verjameš vanj ali ne, odložiš vse svoje sanskare, ko se mu pokloniš. Nikoli več se ne vrnejo k tebi.«
GROWING UP WITH GOD, p. 183Copyright 2009 by David and Sheela Fenster

Ko verjamem, da sem zapuščena, je čas za zaupanje

Kako čutiti božjo prisotnost v težkih obdobjih, ko se zdi, da smo zapuščeni in sami s svojim bremenom, ki je lahko strah, razočaranje, brezup nad življenjem - z enim pojmom: tema življenja? Takrat je na preverjanju zaupanje v Boga – raje uporabim besedo zaupanje, kot vera. Sama ne vem, zakaj. Vero povezujem s skupkom misli, ki se zdijo neovrgljive. Zaupanje pa pojmujem kot stanje duha, s pomočjo katerega se lahko predam, ne glede na okoliščine. Seveda pa je to moje lastno raziskovanje odnosa do vere, ki ni nujno pravilno. Ko izgubim slepilne bergle (ki smo jih ljudje v življenju sposobni izmišljati v neskončnost) in čutim, da padam, je čas za zaupanje. Zaupanje, da padam v objem, ki je večji od največje teme. Je to vera? Ne vem.
Te dni mineva trinajst let, odkar je zapustila svet Mani, Babina sestra, ki je z njim preživela celo življenje. Njena spodnja pripoved pojasnjuje, da tudi Babini mandaliji niso bili imuni na težke trenutke, ter kako so se z njimi soočali.

Ali vidiš?
Mani S. Irani

Babina fotografija z jagnjem me je spomnila na manjši dogodek. Takoj zatem, ko je Baba zapustil svoje telo, je Eruch jasno povedal, da moramo zgolj nadaljevati z delom tako, kot je Baba hotel, da delamo. Eruch je rekel: »Zdaj ni čas, da bi mislili nase. Moramo še naprej ustreči Babi, nadaljevati tako, kot je On želel.« Kar je Eruch rekel, je pomagalo. Vrnilo nam je pravi pogled na stvari.

Kasneje se je toliko vsega zgodilo. Le majhen prostor v naših srcih je bil namenjen našim lastnim občutkom. Toda leta 1969, po Darshanu v Guruprasadu, Poona, ko smo se vrnili v Meherazad, je bilo videti, da imamo prvič priložnost razmišljati o sebi in o svojih občutkih ter obuditi, dovoliti, da se občutki izrazijo v zasebnosti.

Kakšna dva dni po vrnitvi me je Eruch prosil, naj mu prinesem neke papirje, ki mi jih je Baba dal, da jih hranim. Potrdila sem in se vrnila v ženske prostore ter nemudoma pozabila na to. To mi je Eruch rekel zjutraj. Zdaj pa je sonce zahajalo in prižigale so se svetilke, jaz pa sem se nenadoma spomnila na papirje. Hitro sem odprla svojo skrinjo, našla papirje in čeprav je bila vidljivost že slaba, sem odšla na moško stran.

A Erucha ni bilo v sobi. Našla sem ga pred njegovo kočo, kjer si je pri pipi umival obraz. Rekla sem: »Oh, Eruch, tukaj so papirji.« A ni odgovoril. Ko se je umil, si je obrisal obraz z brisačo, ki je visela zunaj. Potrpežljivo sem čakala. Toda namesto da bi se obrnil k svoji sobi, mi je pokazal hrbet in začel korakati proti polju, mimo mangovega drevesa in tako naprej do roba polja.

Bila sem zbegana, toda Eruch je rekel le: »Pridi,« in jaz sem mu sledila. Komajda se je še videlo, bilo je temno, Eruch pa je stopil na rob polja in postavila sem se poleg njega, ko je rekel: »Ali slišiš?« Napela sem ušesa. Vse je bilo tako mirno, da sem z druge strani polja lahko slišala Baa-Baa, Baa-Baa, Baa-Baa, nenehno klicanje ovac, in zvenelo je, kot bi klicale Babino ime. Rekla sem: »Ja, slišim.« Razumela sem, da je nek ovčar čez noč ogradil ovce na našem polju. Včasih to naredijo na kakšnem polju. Napravijo ogrado iz trnovih vej, da bi bile ovce zaščitene.

Eruch je rekel: »Ali vidiš?« Napela sem oči in ker so bile nekatere ovce bele in so se nemirno premikale, sem jih lahko videla.

Rekla sem: »Ja, vidim ovce.«

On pa je rekel: »Ne, na levi. Ali vidiš na levi?« Na levi ni bilo ničesar. Bilo je precej temno, toda ko sem še naprej zrla, sem nedaleč stran od ovčje staje opazila temnejšo obliko, ki je bila videti kot velika skala. Po glavi so mi zdrvele misli. Kako je lahko velika skala sredi polja? Ne, ni bila skala. Končno sem spoznala, da je človek. Bil je ovčar, ki je sedel tam, miren kot skala, pokrit z eno tistih doma stkanih odej.

In Eruch je rekel: »Ovce mislijo, da je njihov ovčar zapustil čredo, da ga ni več. Nemirno so, kličejo ga, iščejo ga, medtem ko ovčar sedi tam in nenehno strmi v čredo, jo ščiti, pazi nanjo, jo motri. Tako bo sedel, nepremično, obrnjen k njim, zanje bo skrbel vso dolgo noč. Ne bo se premaknil. In ko se bo zdanilo, bodo ovce opazile, da jih njihov ovčar ni nikoli zapustil. Ves čas je bil z njimi.«

THE TURNING OF THE KEY, pp. 254-256, Bill Le PageCopyright 1993 AMBPPCT